Od slovenskih igralcev je bil naslovu še najbliže dr. Milan Vidmar, ki se je udeležil več turnirjev za izzivalca svetovnega prvaka. Bil je med redkimi amaterji med profesionalnimi šahisti. Foto: EPA
V Bonnu se je z dvobojem med Visvanatanom Anandom in Vladimirjem Kramnikom začel dvoboj za naslov svetovnega prvaka v šahu.
Od slovenskih igralcev je bil naslovu še najbliže dr. Milan Vidmar, ki se je udeležil več turnirjev za izzivalca svetovnega prvaka. Bil je med redkimi amaterji med profesionalnimi šahisti. Foto: EPA
Oglas
Prva partija se je končala z remijem. Najbolj (pri)znana miselna igra ima dolgo tradicijo in bogato zgodovino. Prvi neuradni svetovni prvak je leta 1886 postal Nemec Wilhelm Steinz. Isti igralec je v več publikacijah zapisal, da se ima za prvaka že vse od leta 1866, ko je v medsebojnem dvoboju ugnal takrat najbolj priznanega šahista Adolfa Anderssena. Prvak je neuradno le postal 20 let pozneje, ko je premagal Johannesa Zukertorta.
Prvi uradni svetovni prvak je leta 1948 postal Mihail Botvinik. Takrat je organizacijo prevzela Mednarodna šahovska zveza. Do razkola je prišlo leta 1993, ko je takratni prvak Gari Kasprarov zvezi očital premalo profesionalizma.
Naslov je spet postal enoten leta 2006, ko sta se za naslov pomerila prvaka obeh različic Vladimir Kramnik in Veselin Topalov, naslov je osvojil prvi.
Wilhelm Steinitz. Prvak je bil med letoma 1886 in 1894. Ko je postal prvak je imel nemško državljanstvo, le nekaj mesecev pozneje pa je dobil ameriško državljanstvo. Naslov je izgubil proti Emanuelu Laskerju, neuspešen pa je bil tudi tri leta pozneje proti istemu nasprotniku. Foto: EPA
Emanuel Lasker. Prvak med letoma 1894 in 1921. Tisti prvak, ki je bil na prestolu največ časa (kar 27 zaporednih let). Bil je doktor matematike in filozof. Med dvobojem je uporabil tudi psihološko znanje, s čimer je zelo zmedel svoje nasprotnike. Foto: EPA
Jose Raul Capablanca. Prvak med letoma 1921 in 1927. Prvi Kubanec, ki je postal prvak. Spisal je tudi več strokovnih knjig. Foto: EPA
Aleksander Aljehin. Prvi, ki je po izgubi naslova svetovnega prvaka dobil povratno srečanje in vrnil krono. Prvič je bil prvak med letoma 1927 in 1935, drugič pa med letoma 1937 in 1946. Za poraz proti Maxu Euweju naj bi bil kriv tudi alkohol. Foto: EPA
Max Euwe. Prvak med letoma 1935 in 1937. Znan je bil tudi kot odličen matematik, v poznih letih pa je bil tudi predsednik Fide. Foto: EPA
Mihail Botvinik. Edini, ki je bil prvak v treh različnih obdobjih (1948-1957, 1958-1960 in 1961-1963). Po izobrazbi je bil elektrotehnik. Bil je prvi v seriji zaporednih prvakov iz Sovjetske zveze, ki je takrat šahiste uporabljala tudi v propagandne namene hladne vojne. Foto: EPA
Vasilij Smislov. Igralec, ki je bil kar 37 let (1948-1985) med uradnimi izzivalci za naslov svetovnega prvaka. Prestol je zasedal med letoma 1957 in 1958. Na šahovskih olimpijadah je osvojil rekordnih 17 medalj. Foto: EPA
Mihail Tal. Latvijski šahist je zaradi svoje izjemno napadalne in kombinatorne igre dobil vzdevek 'Čarovnik iz Rige'. Spisal je veliko strokovnih knjig. Prvak je bil med letoma 1960 in 1961. Foto: EPA
Tigran Petrosjan. Prvak je bil med letoma 1963 in 1969. Znan je bil po izjemno trdni obrambi. V času svoje vladavine je bil tako rekoč nepremagljiv. Foto: EPA
Boris Spaski. Prvak med letoma 1969 in 1972. Najbolj znan je predvsem po dvoboju z Bobbyjem Fisherjem, ki ga je izgubil ob koncu svojega vladanja. Foto: EPA
Bobby Fischer. Brez dvoma eden najbolj razvpitih šahovskih mojstrov vseh časov. Leta 1972 je v dvoboju za naslov svetovnega prvaka, ki je prerasel v politični spopad hladne vojne, ugnal Spaskega. Pozneje se je sprl s šahovsko zvezo in živel v osami. Leta 2005 je prejel islandsko državljanstvo. Umrl je na začetku leta 2008. Foto: EPA
Anatolij Karpov. Igralec, ki je vrnil naslov v Sovjetsko zvezo. V zgodovino bo šel predvsem po številnih obračunih s svojim naslednikom Garijem Kasparovom. Prvak je bil med letoma 1975 in 1985. Foto: EPA
Gari Kasparov. Igralec, ki ga imajo mnogi za najboljšega šahovskega misleca v zgodovini te igre. Znan je kot zagrizen borec za 'svoj prav'. Tako je bil med glavnimi krivci, da je leta 1995 prišlo do razkola v krovni šahovski organizaciji. Igri se je dokaj hitro odpovedal, zadnja leta pa deluje kot politični aktivist in borec za 'demokratizacijo' Rusije. Foto: EPA
Vladimir Kramnik. Leta 2006 je postal prvi prvak po združitvi obeh verzij. Foto: EPA
Visvanatan Anand. Prvak je postal leta 2007 v Ciudad de Mexicu, ko je zmagal na turnirju, ki si ga je udeležilo osem šahistov. Indijec je v 14 partijah zbral 8 točk, eno več od Kramnika. Foto: EPA
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje