Odpravo na odmaknjenem ledeniku Ruth v gorovju Aljaske je zaznamovalo nestanovitno in mrzlo vreme (temperature so bile večinoma pod –10 stopinj), a jima je z vztrajnostjo uspelo v štirih dneh preplezati novo smer v steni, ki je v preteklosti že privabila številna velika alpinistična imena.

Kako je potekalo plezanje?
"Prvi dan plezanja sva splezala šest pretežno mešanih raztežajev, fiksirala tri vrvi in prespala v taboru. Drugi dan sva se vrnila na izhodišče, po nekaj raztežajih težkega orodnega plezanja in malo tehnike našla prehod skozi plošče in preživela prvi, prostorsko omejen bivak s pogledom na Ruth Gorge. Južna stena se je izkazala za najboljšo izbiro – našla sva nekaj ledu, v danih temperaturah pa se tudi na soncu ni kaj dosti topilo. Tretji dan je postregel z vetrom, rahlim sneženjem in podobno neugodnimi raztežaji skozi veliki žleb v drugi polovici, vendar prijetnimi ravnimi tlemi za bivak. Četrti dan sva splezala še dva raztežaja in zadnjih 500 položnejših višinskih metrov do vrha Mt Dickeyja (2909 m). Sestop je relativno preprost po zahodni strani gore, čez 747 Pass nazaj do vznožja," je povedal Pintar (AO PD Ljubljana Matica), najuspešnejši slovenski alpinist leta 2023.

Vsako jutro kidala sneg
Prvenstveno smer, dolgo 1600 višinskih metrov, sta poimenovala The Great Wall (Veliki zid) in jo ocenila z M7, A1, 6a. "Wall je klasično ime za smeri v angleškem jeziku. Malo sva se pošalila. Najini snežni zidovi na ledeniku naju nikakor niso obvarovali pred kidanjem zglednih količin snega vsako jutro. Ta se je nabral zaradi katabatičnega vetra na ledeniku. Potrebovala bi pravi veliki zid. Zdi se tudi, da bo tema "Great Wall" kmalu spet aktualna v Ameriki," je pojasnil Ljubljančan in dodal: "K zahtevnosti vzpona je prispevalo to, da je vzpon trajal več dni, nabirala se je utrujenost, nikoli ni bilo zares jasno, ali nama bo uspelo, saj ne veš, kaj te čaka za naslednjim raztežajem."

Prezelj: Lačna plezanja v neokusnih razmerah
Ravno vztrajnost pri dvojici alpinistov občuduje slovenski vrhunski alpinist Marko Prezelj, ki je pred leti že plezal nad ledenikom Ruth: "Prvi vtis po branju poročila odprave je, da sta bila s Tomom navdušujoče vztrajna in trmasta. V današnjem času, ko gre pogosto za vse ali nič, sta se pošteno naplezala in uspelo jima je preplezati zanimivo linijo v veliki steni. Število resnih poskusov, ki se niso končali na vrhu, je zgovorno samo zase. Bila sta lačna plezanja s pristopom brez kompromisov, čeprav so bile razmere neokusne. Vztrajno poskušanje do sprejemljivega tveganja kaže tudi na visoko stopnjo odgovornosti. Moj poklon in čestitke za vzpon in pristop!"

Stena, ki vzbuja strahospoštovanje
Mt Dickey (2909 m) je kljub relativno nizki nadmorski višini ena najimpresivnejših gora nad ledenikom Ruth Gorge v narodnem parku Denali na Aljaski. Ima mogočno 1600 metrov visoko južno in vzhodno steno, ki spada med najvišje in najstrmejše skalne (in kombinirane) stene na svetu. Prvi vzpon je uspel šele leta 1974 trojni ameriški navezi Davida Robertsa, Eda Warda in Galena Rowlla. Glas se je hitro razširil in smeri v mogočni steni so dodale legende, kot so Američan Jim Donini, Avstrijec Andi Orgler in Švicar Ueli Steck, ki je leta 2002 s Kanadčanom Seanom Eastonom preplezal prvenstveno smer Blood from the Stone (1600 m, A1, M7+, WI6+, X) v njegovi vzhodni steni. Leta 2023 so v isti steni novo smer Aim for the Bushes (1600 m, AI6, M6, X) preplezali ameriški alpinisti Matt Cornell, Jackson Marvell in Alan Rousseau.