Mitji Petkovšku je nastop na olimpijskih igrah prineslo zlato z lanskega svetovnega prvenstva v Stuttgartu. Svetovni prvak je bil že leta 2005 v Melbournu, v njegovi vitrini pa se lesketajo tudi tri medalje za naslov evropskega prvaka. Foto: Reuters
Mitji Petkovšku je nastop na olimpijskih igrah prineslo zlato z lanskega svetovnega prvenstva v Stuttgartu. Svetovni prvak je bil že leta 2005 v Melbournu, v njegovi vitrini pa se lesketajo tudi tri medalje za naslov evropskega prvaka. Foto: Reuters
Mitja Petkovšek
Na olimpijskih igrah je nastopil že leta 2000 v Sydneyju, ko je po ponesrečenem nastopu v kvalifikacijah osvojil 75. mesto. Foto: Reuters
Mitja Petkovšek
Svetovni prvak z le 10-odstotnimi možnostmi za olimpijsko medaljo? Narobe svet? Pravo Mitjino vrednost bodo dali šele nastopi na Kitajskem. Foto: EPA

To, kar se grem zdaj, je pretežko. Mislim, da je to zadnjič, ko bom to vajo skušal narediti, ker se splača "stisniti". Pri teh letih se mi ne da več "polomiti".

Mitja Petkovšek
Petkovšek pred MMC-jevo kamero

31-letni biser slovenske športne gimnastike je v Pekingu, vsaj kar se odličja tiče, pred "popolnoma nerealno" nalogo. Razlog je tudi v spremembi pravilnika točkovanja, zaradi katerega imajo Korejci, Japonci in Kitajci višjo izhodiščno oceno. Tako že za trening na bradlji delajo vaje, ki so po ocenah precej pred njegovo. In ta še ni blizu popolnosti. "Sploh ne vem, kako mi bo uspela," poudarja Ljubljančan.

Bo pa zato lahko na Kitajskem toliko bolj sproščen: "Glede na to, da sem tako oddaljen od kolajn, se lahko malo več posvetim druženju." Res je, Petkovšek, kot ga ne poznamo. A ob kančku sreče (spodrsljaji nasprotnikov) in brezhibni izvedbi se kaj hitro lahko vse spremeni. Mitjeva forma v zadnjih letih na velikih tekmovanjih tako rekoč nikoli ni zatajila. Naj bo tudi letos tako ...

Mitja, kako so potekali zadnji dnevi priprav. Informacije niso bile najboljše ...
Še trajajo ti zadnji dnevi. Sem že ugotovil, da je to zame pretežka vaja. Moral bom spet računati na tisti adrenalin na tekmi, da jo bom poskusil narediti. To ni najbolj obetavno. Primer: moji največji tekmeci Azijci za trening delajo vaje, ki so za tri, štiri desetinke težje od te moje, ki pa je meni pretežka. Na žalost. Ne le, da je težka za narediti, jaz se celo bojim kakšne poškodbe.

Ampak brez dvoma greste s to vajo v Peking. S kakšno drugo ne morete računati na vrhunsko uvrstitev.
Tako. Mogoče bi bilo v kvalifikacijah lahko malo taktike. Ker bom med zadnjimi, bom vedel, kakšne ocene je dobila konkurenca. Če bom potreboval 16,1, bi lahko izvedel vajo za 16,6, za katero imam več možnosti, da jo naredim. Od tam naprej pa bom moral tvegati. Drugače sem lahko deseti, za kar pa je bolje, da ostanem doma. Vse bom moral dati od sebe za finale in potem za kakšno kolajno.

Najbrž je opogumljujoče dejstvo, da ste na velikih tekmovanjih vselej med najboljšimi?
Ni se za zanašati na to. Po navadi so bile to tudi lažje vaje, razen lansko svetovno prvenstvo, ko pa spet ne vem, kako mi je kar uspela vaja. Zdaj, ko mi nič ne gre, si rečem: "Pa takrat sem bil leto mlajši, zdaj pa ne morem več!" To, kar se grem zdaj, je pretežko. Mislim, da je to zadnjič, ko bom to vajo skušal narediti, ker se splača "stisniti". Pri teh letih se mi ne da več "polomiti".

Imate pa ime pri sodnikih. Bi bil to lahko tisti jeziček na tehtnici?
Ime imam. Če bo približno normalna komisija, je to po navadi jeziček na tehtnici. Če dobro narediš, potem lahko oni malo dodajo. Še vedno je 95, ali pa 99, odstotkov na tebi. Taka tekma je rezervirana za velika imena. Če vajo naredim vsaj približno, potem je tudi ocena rezervirana za finale.

V zadnjih dneh mogoče že kaj sanjate o olimpijskem nastopu?
Nič. Če bi bilo tako, da bi vajo znal in bi komaj čakal, če mi nastop uspe ali ne, potem bi verjetno že sanjal. Zdaj, ko pa imam toliko problemov in se ukvarjam s tem, ali se bom polomil na treningu ali ne, pa misli prav nič ne uhajajo na tekmovanje.

Se sicer veselite druženja z nekaterimi svetovnimi zvezdniki? Si koga še posebej želite videti, srečati?
Videti ja, da pa bi se z njim pogovarjal, pa ne, ker nisem tak. Čeprav tudi, bom videl, ker gre za posebno doživetje. Glede na to, da sem tako oddaljen od kolajn, se lahko malo več posvetim druženju. Ne da bi bil turist, ampak mi je pa lažje spremljati. Sem bolj sproščen in ne tako zategnjen, ali mi bo vaja uspela ali ne.

Ne omenjate radi medalje, ker vam vaja še niti slučajno ne uspeva ...
Popolnoma nerealno bi bilo ...

Si morda namenoma znižujete apetite, da bi bili potem bolj sproščeni?
Ne na silo, to je čista realnost! Možnosti so tako majhne, da se z njimi ne splača obremenjevati. Za kolajno mogoče deset odstotkov. Kar je dovolj, da se splača biti zraven in poskusiti. Ta vaja, za katero sploh ne vem, kako mi bo uspela, je še vedno daleč stran od tistih, ki jih Kitajci, Japonci in Korejci izvajajo. Bi moral računati še na to, da oni vsi popadajo, tako kot so lani na svetovnem prvenstu. Se zgodi.

Bodo imeli ti strašni Azijci prednost tudi zato, ker je turnir v Pekingu?
Tudi malo. Čeprav, prednost bodo imeli, ker imajo precej boljše vaje in so bolj stabilni.

T. O./ Ž. K.

To, kar se grem zdaj, je pretežko. Mislim, da je to zadnjič, ko bom to vajo skušal narediti, ker se splača "stisniti". Pri teh letih se mi ne da več "polomiti".

Mitja Petkovšek
Petkovšek pred MMC-jevo kamero