Kailua Kona je že nekaj dni v pričakovanju "triatlonskega božiča" – svetovnega prvenstva v Ironmanu za leto 2022. Zadnjič so se triatlonci za naslov svetovnega prvaka na Havajih merili leta 2019, nato so sledile odpovedi zaradi epidemije. Letos maja so Ironmana (z letnico 2021) izjemoma izpeljali v mestu St. George v zvezni državi Utah, zdaj se slovita prireditev vrača tja, kamor spada. Med približno 5000 jeklenimi športniki (premagati bodo morali 3,8 km plavanja, 180 km kolesarjenja in 42,2 km teka) je 11 Slovencev: Branko Breznikar, Metka Jug, Uroš Kepic, Tomaž Kovač. Ines Najvirt, Bojan Skočir (tekmo imajo 6. oktobra), Sašo Kočar, Beno Krašovec, Tine Lavrenčič, Aleš Suhadolnik in najboljši slovenski Ironman – triatlonec David Pleše (tekma 8. oktobra).

"Veliko treninga in še več odkrivanja planeta"
Sašo Kočar je lani v Kopru opozoril nase z zmago na Ironmanovi polovički. "V Koper sem šel zmagat in nisem dvomil o zmagi oziroma stopničkah. Ko sem ženi zaupal svoje načrte, mi ni verjela." Na havajskega Ironmana čaka od leta 2019. Takrat ga je ustavila poškodba, sledili sta dve odpovedi zaradi epidemije. Pravi, da je bilo to čakanje stresno: "Lani so tekmo odpovedali avgusta, in ko se šest mesecev pripravljaš in stopnjuješ formo, je kar šok, ko odpovejo tekmovanje. A na svojo srečo sem se nato osredinil na zadnjo tekmo Ironmana v Sloveniji in zmagal. Po drugi strani sem vesel, da se je tekma prestavljala, saj je bila pot do sem fantastična, veliko treninga in še več odkrivanja našega planeta."

Vročina, vlaga, veter in steklo na cesti
Na otoku Big Island so razmere vedno zahtevne, vročina, vlaga in veter. Kako se na to pripraviti? "Triatlonci smo analitiki in po navadi vemo, v kaj se spuščamo. To leto smo imeli v Sloveniji vroče poletje, kar je nudilo idealne razmere za priprave, je pa razlika v vlagi. Mislim, da sem pripravljen na vse, upam, da ne bo težav s kolesom, saj je po cesti veliko stekla in zato veliko 'gumidefektov'. Tudi jaz sem ga tu že imel med treningom." Nastopil bo v kategoriji M40–44. Želje? "Želim si med top 5. Morate pa vedeti, da so tukaj le najboljši, saj se je treba kvalificirati na svetovno prvenstvo, kar pomeni zmagati na kvalifikacijski tekmi ali pa imeti srečo, ko delijo vabila."

Služba? Na daljavo!
Da se triatlona loteva zelo resno, dokazuje bilanca lanskega leta, ko je bil skupaj sedem mesecev in pol v Španiji na treningu. Letos je bil pozimi na Kanarskih otokih, tako da se je privadil na veter. Skratka, pristop je zelo profesionalen, zato je zanimivo slišati, kako lahko treninge usklajuje z drugimi obveznostmi, predvsem službo? "V življenju imam srečo in zlate sodelavce, kar mi omogoča, da delo opravljam na daljavo in potem je vse lažje. Je pa šport zadnjih deset let moj hobi in življenje prilagajam temu."

Pot na Havaje je športni in finančni projekt
S Havajev se nam je oglasil še en slovenski udeleženec Uroš Kepic, ki pravi, da se v mestu Kailua-Kona že nekaj časa čuti naval triatloncev: "Veliko udeležencev spremlja še vsaj toliko spremljevalcev, poleg njih pa še organizatorji, tako da je sicer malo mestece Kailua-Kona kar obremenjeno. Število prenočitvenih zmogljivosti je omejeno, cene za nastanitev so se v hotelih pa na Bookingu in Airbnbju povzpele v nebo. Enako velja za cene najema avtomobilov na otoku in letalske karte. Udeležba na svetovnem prvenstvu Ironman na Havajih ni samo vprašanje dolgotrajnega osredotočanja na trening in uspešnih kvalifikacij, ampak za marsikoga tudi dolgoročni ekonomski projekt."

Startnina 1000 dolarjev
Kaj konkretno za denarnico pomeni takšna raven tekmovanja? "V osnovno opremo štejemo triatlonsko in cestno kolo ter pripadajočo opremo, vključno s 'turbo trainerjem' za zimsko kolesarsko vadbo, 4–5 parov tekaških copat na leto, plavalno opremo in vstopnine v bazene, plačevanje redne uporabe nekaterih specifičnih aplikacij za spremljanje vadbe, plačevanje trenerja, ki spremlja in nadzira vadbo ... Običajna startnina za tekme serije Ironman je okoli 300 evrov za polovično razdaljo, za polno pa 600. K temu je treba dodati stroške potovanja in nastanitve na prizoriščih. In ko se ti končno uspe kvalificirati za Havaje, je treba takoj poravnati še okrog 1000 dolarjev štartnine, kupiti letalsko karto in urediti nastanitev na Koni. Ta strošek je letos zelo zasoljen, 500 dolarjev na noč za majhen počitniški apartma."

V kategoriji z legendarnim francoskim kolesarjem
Uroš Kepic se je na letošnji SP kvalificiral že decembra 2019 v Argentini. "Na tisti tekmi je bil na primer v moji kategoriji 50–54 pred mano tudi Laurent Jalabert. Že takrat, decembra 2019, sem rezerviral letalske karte in nastanitev na Koni, vendar sem seveda moral rezervacije nekajkrat spremeniti. Najprej z oktobra 2020 na februar 2021, s februarja 2021 na oktober 2021. Na koncu smo imeli možnost izbire med nastopom na prvenstvu maja letos v St. Georgu ali pa na Koni. Kot večina rekreativcev 'age-grouperjev' sem se odločil za nastop na legendarni tekmi na Havajih."

Tekma življenja? Ne, veliko stvari je pomembnejših.
Za havajski spektakel, na katerem so od Slovencev takrat ledino orali tudi Igor Kogoj, Miro Kregar in Nataša Nakrst, je prvič slišal sredi 80. let: "Sosed Jani Tomšič iz Tacna je nekajkrat nastopil na Havajih v kategoriji pro. Ker sem se že od nekdaj ukvarjal z vzdržljivostnimi športi, sem že takrat pomislil, da bom morda tudi sam nekoč nastopil na Havajih. Vendarle je preteklo veliko vode, preden sem pri 50-ih naredil svojega prvega Ironmana. Iskreno povedano, veliko raje tekmujem na polovični razdalji – zahteva manj priprav, večkrat lahko tekmuješ, pa tudi same tekme so bolj “dirkalne”, medtem ko gre na polni razdalji za popolnoma drugačen izziv. Predvsem je treba tekmovati z glavo, stalno nadzorovati raven svojega napora, natančno in dosledno skrbeti za prehrano. Vsekakor pa to ni tekma življenja. V življenju je veliko stvari, ki so veliko pomembnejše kot neka tekma na Havajih."

Pri 85 letih opravil z Ironmanom
Tekma na Havajih je, kot rečeno, specifična zaradi vremenskih razmer. "Za prilagoditev in aklimatizacijo sem na prizorišče, kakor tudi mnogi drugi, pripotoval skoraj tri tedne pred tekmo. Želja za samo tekmo je, da dostojno nastopim v okviru svojih sposobnosti in da bi imel po tekmi dovolj apetita za velik zrezek in nekaj vrčkov piva (smeh). Verjemite, tudi to bi bil svojevrsten uspeh! Kakšen rezultat mi bo to prineslo v kategoriji M50-54, pa niti ne vem in si s tem ne belim glave. Na štartni listi v kategoriji M50-54 je 640 zrelih možakarjev, po starosti pa sem med starejšimi znotraj kategorije," nam je povedal Kepic. Kot zanimivost: najstarejši človek, ki je v Koni opravil z Ironmanom, je Japonec Hiromu Inada. Leta 2018 je pri 85 letih preizkušnjo končal v 16 urah in 53 minutah.