45-letni Babić je slovenskim ljubiteljem rokometa še posebej ostal "v spominu" kot selektor Hrvaške, ki je januarja letos na svetovnem prvenstvu v Franciji po veliki drami izgubila boj (31:30) za bronasto medaljo s Slovenijo. "Ne glede na slab razplet je bila to ena velika izkušnja. Kot trener sem srečen in imam privilegij, da sem to doživel," pravi Babić.

Kljub smoli v Franciji, kjer so Hrvati v polfinalu izgubili z Norveško po podaljšku, potem ko so imeli ob koncu rednega dela sedemmetrovko za finale, se Babić lahko pohvali, da je leta 2016 Hrvaško popeljal do brona na evropskem prvenstvu na Poljskem, pred tem pa je kot pomočnik Slavka Goluže osvojil še tri brone na evropskem (2012), svetovnem (2013) prvenstvu in na olimpijskih igrah (2012).

Babić je po razhodu s hrvaško rokometno zvezo spomladi sklenil dogovor z vodstvom rokometašev Gorenja, ki je hrvaškega strokovnjaka pripeljalo, da Velenjčane spet vrne na "šampionska pota".

Dober mesec mineva, odkar ste z Velenjčani začeli priprave na novo sezono. Kako bi to obdobje ocenili tako po strokovni plati kot tudi zasebno?
Vse je zelo dobro. Klub je odlično organiziran. Velenje je zelo dobro mesto za delo in življenje. V tem času smo naredili pomemben napredek v obrambi, kjer igramo zelo dobro, čvrsto. Z igro v napadu nisem zadovoljen, saj so igralci pod velikim pritiskom in v krču. Trenutno je to naša največja težava.

Omenili ste že pritisk. V Velenje ste prišli kot nekdo, ki bi končal vladavino Celjanov. Se vam ne zdi, da je klub, mesto preveč obremenjeno s tem, da premaga Celjane? Kako se boste spopadli s tem pritiskom?
Zagotovo je moja želja, želja igralcev in vseh v klubu, da premagamo Celje, da smo prvaki države. To je popolnoma športno in normalno. Jasno je, da se ta pritisk tudi občuti. A upam, da bo z zmagami tudi izginil. Upam, da bomo mi, ko pride končnica slovenske lige, ko bomo igrali "za denar", pripravljeni.

Ali ste zadovoljni z igralskim kadrom? Ste dobili vse, kar ste si želeli?
Tako kot vsi klubi v Sloveniji smo omejeni z denarjem. Imamo dobro ekipo, uravnoteženo. Upam, da bo kmalu pokazala vse svoje sposobnosti, saj danes tega, še posebej v napadu, ne kažemo.

Če ocenite po položajih, kje ste najmočnejši in kje najšibkejši?
Mislim, da imamo uravnoteženo ekipo, da nimamo niti ekstra dobre niti ekstra slabe pozicije. Imamo 14 enakovrednih igralcev.

Kako ste se ujeli z igralci, slačilnico?
Smo še v fazi spoznavanja. Jaz njih in oni mene. A menim, da je zveza vsak dan močnejša, tako da za zdaj je vse normalno.

Zadali ste si ambiciozne cilje: obe domači lovoriki, zaključni turnir Lige Seha, napredovanje v Ligi prvakov. Vse bo najbrž težko izpolniti, kajne?
Seveda bo težko. Naš glavni cilj je prvenstvo Slovenije in športno je, da težiš vedno k najvišjemu. Mi smo si postavili visoke cilje. Glavni cilj pa je naslov slovenskega prvaka. Videli bomo, ali nam bo uspelo ali ne.

Ademar, Skjern, Kadetten Schaffhausen, Dinamo Bukarešta in Elverum so vaši nasprotniki v Ligi prvakov. Kako bi jih ocenili po moči in kje je tu Gorenje, ki bo moralo za napredovanje osvojiti eno od prvih dveh mest?
Težko je reči. Kot trener bi dejal, da je Skjern prepričljivo najmočnejša ekipa. Za njimi je Ademar Leon, nato pa so ostali trije, štirje klubi poravnani. Liga prvakov bo zelo zanimiva, enako kot tudi Liga Seha in slovensko prvenstvo. To je draž tega leta. Vse je zelo izenačeno. Enako mogoča sta uspeh in neuspeh.

Na zadnjem svetovnem prvenstvu ste boleče najprej izgubili z Norveško v polfinalu, nato pa še s Slovenijo za tretje mesto. Ste si kasneje pogledali ti dve tekmi?
Seveda sem ju pogledal in analiziral. Normalno je, da imam kot trener svoje videnje, zakaj se je tako razpletlo. A ne glede na slab izkupiček, je to ena velika izkušnja. Kot trener sem srečen in imam privilegij, da sem to doživel.