Slovenke bodo tretjič zapored (2016, 2018) nastopile na turnirju 16 najboljših moštev stare celine. Tokrat jih v Herningu na Danskem v prvem delu čakajo gostiteljice Danke (4. december), branilke naslova Francozinje (6.) in Črnogorke (8.). Preboj iz zahtevne skupine bi bil že lep uspeh za Slovenijo, ki je na zadnjih dveh prvenstvih osvojila 13. in 14. mesto.

Bregar se s svojimi varovankami pripravlja v Laškem, kjer bodo "v mehurčku" ostali do odhoda na Dansko 2. decembra. 40-letni Ljubljančan je nekaj misli pred evropskim prvenstvom strnil v spodnjem intervjuju.

Novi koronavirus kroji začetek priprav. Z izjemo Aneje Beganović, ki je zaradi pozitivnega testa v karanteni, imate zdaj na voljo vse poklicane igralke. Kako bi ocenili stanje in vzdušje v reprezentanci?
Žal je bil test Aneje Beganović pozitiven. Aneja je napadalno naša najboljša krožna napadalka. Ne vemo, kdaj točno se je okužila. Vemo le, da je okužbo prinesla iz Koprivnice, kjer je veliko igralk okuženih. Ko bo negativna, se bo znova priključila reprezentanci. Ne moremo prehitevati stvari, a neko upanje ostaja, da bi nam lahko pomagala v drugem delu, kamor se želimo uvrstiti. Sicer pa smo v četrtek dopoldne kompletni naredili prvi trening in lahko rečem, da je vzdušje v redu.

Časa za priprave ni veliko. Čemu se boste v teh dneh najbolj posvetili?
Rokomet je sestavljen iz dveh faz, obrambe in napada. In približno pol časa na pripravah bomo posvetili obema. Moja naloga je, da povežem zunanjo linijo, predvsem povratnici Elizabeth Omoregie in Barbaro Lazović. Glede na klubske tekme sta v formi Ana Gros in Lazovićeva, Omoregiejeva pa manj. Tudi Tjaša Stanka igra v klubu srednjo zunanjo, medtem ko na Krimu in v slovenski reprezentanci levo zunanjo, torej popolnoma drugo vlogo. Zato jo bo treba vrniti v stare tirnice, da bo na ravni, kot je bila na zadnjem svetovnem prvenstvu na Japonskem. Moja naloga torej je, da po eni strani razbremenim ključne igralke, na katerih sloni reprezentanca, po drugi strani pa jih moram tudi dvigniti v formi. Skratka, imamo veliko dela in želimo se maksimalno pripraviti.

Na katerem položaju je slovenska reprezentanca najmočnejša in kje najšibkejša?
To je nehvaležno vprašanje, na katero ne želim neposredno odgovoriti, saj bi s tem nekatere igralke, sploh mlajše, postavil pod dodaten pritisk. To bi bilo v nasprotju s tistim, kar delamo na treningu, kjer jih hrabrimo. Zagotovo pa lahko rečem, da sta najizkušenejši Barbara Lazović in Ana Gros.

Vam to, da ste tudi trener Krima, iz katerega prihaja osem igralk, kaj olajša delo?
Olajša, čeprav moram reči, da je imel pred leti Krim večjo vlogo. V tej reprezentanci iz Krima prihajajo predvsem krila in krožni napadalki, medtem ko udarna moč na zunanjih položajih (Gros, Lazović, Stanko, Omoregie) igra v tujini. Razen Hane Vučke in Nine Žabjek nobena izmed igralk na zunanjem položaju ni v Krimu, zato se pozna, da nismo vsak dan skupaj.

Na preteklih prvenstvih se je zdelo, da je Slovenkam po dobrem začetku nekoliko pošla sapa. Kako dolgo klop ima tokrat reprezentanca?
Zagotovo lahko rečemo, da manjkajo igralke, kot so Tamara Mavsar, Neli Irman, Alja Koren, Polona Barič, ki so imele v preteklosti pomembno vlogo. Namesto njih igrajo mlajše. Imamo torej mešanico izkušenih igralk, kot so Grosova, Lazićeva, vratarski dvojec Branka Zec in Amra Pandžić, in mlajšega rodu, ki prihaja. 'Bekovsko' linijo smo dobro zapolnili, saj imamo v rotaciji šest, sedem igralk. Definitivno je, da so krila mlajša. Preostali dve krožni napadalki Valentina Klemenčič in Nataša Ljepoja bosta zaradi odsotnosti Beganovićeve bolj obremenjeni, a bo zunanja linija močnejša.

Ali imate že oblikovano udarno sedmerko? Kje so dileme?
Rokomet je dinamičen šport, tako da so rotacije mogoče vsako sekundo. Zagotovo pa so Ana Gros, Barbara Lazović, Elizabeth Omoregie, Nina Zulić in Tjaša Stanko dominantne igralke, na katerih bo slonel rezultat.

Na zadnjih dveh evropskih prvenstvih je Slovenija osvojila 13. in 14. mesto. Ni se prebila naprej. Tudi tokrat vas v skupini A z gostiteljicami Dankami, branilkami naslova Francozinjami in Črnogorkami čaka težko delo. Kako bi ocenili razmerja moči v tej skupini in kje najti pot v drugi del?
Slovenija bo iskala pot naprej na vsaki tekmi. Res je, da so omenjene reprezentance na papirju močnejše, a veseli me to, da smo se od leta 2016 petkrat zapored uvrstili na vsako prvenstvo. Glede na to, da ima Slovenija omejeno bazo igralk, je to lep uspeh. Bistveno je, da smo postali konkurenčnejši. Želimo si priti v drugi del. V preteklosti smo že pokazali, da lahko premagamo reprezentance, kot so Francija, Rusija in Nizozemska. A tudi če nam ne uspe, to ne bo katastrofa. Vse usmerjamo v to, da bomo leta 2022, ko bo evropsko prvenstvo v Sloveniji, nastopili z najmočnejšo postavo. Načelno imam zagotovila, da se bodo tudi tiste igralke, ki so trenutno na porodniškem dopustu, še vrnile.

Kdo je za vas prvi favorit prvenstva?
Glede na to, da Elena Mihalinčenko in Ana Vjahireva ne bosta nastopili za Rusijo, ta po mojem mnenju izpade iz najožjega kroga favoritov. Francija ima mešanico starejših in mlajših igralk. Lani na svetovnem niso blestele, a verjamem, da se lahko vrnejo. Svetovne
prvakinje Nizozemke so brez Estavane Polman, kar bo zmanjšalo njihovo učinkovitost. Verjamem, da bodo močne tudi Nemke, Norvežanke in Danska kot domačin. V tem krogu gre iskati nosilke medalj.

15 let že delujete kot trener v ženskem rokometu. Ste zadovoljni s prehojeno potjo?
Vedno je lahko bolje. Bolijo me nekateri porazi, ki so nas na preteklih prvenstvih stali napredovanja, a me veseli, da smo zraven. Včasih nam zmanjka športne sreče. Kot trener se moraš vsak dan tako kot v vsaki drugi službi ali poklicu dokazovati. Vsak dan skušam igralkam dati največ. Služba trenerja ne traja samo štiri ure, kot se morda komu zdi. Ko skrbiš za 20 igralk in skušaš z njimi nekaj doseči, to ni lahko. Pridejo tudi boleči porazi, po katerih pa se moraš dvigniti in iti naprej. Za to pa moraš imeti ves čas cilje.

Kaj počnete, ko se ne ukvarjate z rokometom?
Čas posvetim psički pasme border collie, ki je zelo energična. Občasno pa grem s svojo družbo tudi na kolo.