Pred dnevom žena nas je zanimalo, ali je v športu lažje voditi žensko ali moško ekipo in na kaj morajo biti trenerji pri vodenju še posebej pozorni. Naša sogovornika sta bila trener rokometašic Krima Mercatorja Tone Tiselj in športni psiholog Matej Tušak.

Moški bolj tekmovalni
Po mnenju Tušaka razlike izhajajo že v dojemanju športa. "Motivi v športu so pri ženskah malenkost drugačni. Pri moških je tekmovalnost večja. Želja, biti številka ena, je močneje izražena, večji motiv pa je povezan tudi z materialnimi dobrobitmi, ki spremljajo uspeh. Pri ženskah je za ukvarjanje s športom več drugih motivov, na primer, da so v prijetni družbi, da se nekaj naučijo. Že v mlajših kategorijah je pri moških vadba precej usmerjena v rezultat."

Ena napačna beseda lahko povzroči vihar
"Trener ženskih kolektivov mora biti predvsem pozoren, da bolj kot za rezultat skrbi za medsebojne odnose. Zelo dobro mora razumeti komunikacijo, se veliko pogovarjati in biti previden, kaj reče," je prepričan Tušak in dodaja, da avtoritativno vodenje ženske sprejemajo bolje kot moški. "Moški, sploh odrasli, so nepripravljeni sprejemati veliko avtoriteto in s tega vidika je lahko delo z ženskami uspešnejše, je pa res, da lahko tudi prej skrhaš odnos z napačno besedo. Ženske svoje narave ne bodo spremenile in je treba biti res previden pri komunikaciji."

Sagadin v ženskem kolektivu? Morda bi šlo.
Kako bi Zmago Sagadin, ki je vedno veljal za trenerja s trdo roko, pri katerem ni popuščanja, deloval v vlogi trenerja ženske ekipe? "Uspešen bi bil le, če bi imel kombinacijo igralk, ki bi takšno avtoriteto sprejemale in ki bi bile iz svojih družin navajene takšnih vedenjskih vzorcev. Če izbereš nekaj igralk, ki prihajajo iz avtoritativnih družin, bi znale dobro funkcionirati, a bi bilo dovolj, da je le ena igralka na drugi strani, pa se vse poruši. Prav to trenerji oziroma menedžerji pogosto spregledajo. Bolj bi se morali zavedati, da so igralci združljivi. Zanimajo jih le igralske odlike. Če daš skupaj Messija in Ronalda, lahko sesuješ klub, ker se nihče ne bo drugemu podrejal."

Slovenke je treba nenehno spodbujati
Tone Tiselj, ki je vodil ženske klube v različnih državah (ob Krimu še Budućnost in danski KIF Vejen), pravi, da moraš kot trener vedeti, v kakšnem okolju so odraščale igralke. "Moje vodenje v Ljubljani, Podgorici ali na Danskem se je moralo prilagajati okolju. Igralke iz nekdanjega vzhodnega bloka so bile navajene, da je trener absolutna avtoriteta in praktično nezmotljiv. V Sloveniji se prepleta razmišljanje med nekdanjim vzhodnim blokom in zahodom. Športnice so rahlo navezane na balkanski prostor in potrebujejo nekoga, da jih spodbuja, nadzira in žene naprej. Manj je samoiniciative. Skandinavija je popolnoma druga zgodba. Tam je tako, da te igralka, če jo preveč nadzoruješ, vpraša, ali ji ne zaupaš. Same skrbijo tudi za telesno pripravo in so v tem pogledu zelo samostojne. Odnosi v športu izhajajo iz družbenega sistema, v katerem živiš, vendar so se te meje po padcu berlinskega zidu začele spreminjati."

Igralki nista upoštevali navodil
Ali mora trener za uspeh uveljavljati predvsem svojo avtoriteto ali pa bolj staviti na zaupanje in upoštevati mnenja vseh igralk? "V mojem prvem obdobju v Krimu sem bil prvo leto absolutna avtoriteta, saj nisem dopuščal drugih možnosti, ampak to je nemogoče, da bi trajalo daljše obdobje. V naslednjih letih smo gradili na zaupanju in smo v vseh pogledih upoštevali tudi želje in ideje deklet. Moje drugo obdobje na Krimu je bilo v pogledu vodenja neprimerno težje, igralke v ekipi so prihajale iz zelo različnih okolij in jih je bilo zelo težko povezati. V teh treh letih se je tudi zgodilo to, kar se prej nikoli ni, da igralki, ki sta vodili našo igro, po minuti odmora nista upoštevali navodil in sta odigrali svojo igro."

V športu bližnjic ni
Je Tiselj kdaj doživel še kakšen "upor" igralk? "Za največjo borbo, ki jo bijem, gre pri količini treninga. Včasih smo trenirali ogromno, zdaj pa obstaja nekakšen "upor", da so takšne količine treninga prevelike. Gre tudi za družbo, ki se spreminja in nam prek medijev sporoča, kako uspeti na lahek način. Pri športu pač velja, da te samo dolgotrajno in trdo delo pripelje do uspeha. Bližnjice ni."

Tina Maze se ne zadovolji z eno zmago
Lep primer je Tina Maze. "Izjavila je, kako so bili včasih vsi zadovoljni, če je enkrat zmagala, ko pa je šla v svojo ekipo, so razmišljali drugače. Ena zmaga je tu, še 35 tekem imamo, gremo na trening. Skratka, s povprečnega okolja je šla v zmagovalnega in postala najboljša na svetu. V nasprotnem primeru bi najbrž vsi govorili, da še ena športnica ni izkoristila svojih potencialov in nima zmagovalne mentalitete, ker je Slovenka."

Kostelić stavi samo na delo
"Zelo pomembno je, da se s tem ne rodiš, ampak to zmagovalno miselnosti pridobiš ob težkih treningih. Tina trenira zagotovo neprimerno več kot včasih, in to v vsakršnih razmerah. Tudi Ante Kostelić, s katerim sva se veliko družila, ko je bil on trener Celja, jaz pa Velenja, je dejal, da je skrivnost uspeha v trdem delu. Rekel je: če tekmeci naredijo 200 sklec, jih bomo mi 400, če gredo desetkrat po progi, gremo mi dvajsetkrat. Treba je torej vložiti več, moraš pa imeti pri tem optimalne pogoje, sicer težko zahtevaš zmage."

Z dekleti je mogoče iti precej prek meja možnega
Tone Tiselj je prepričan, da je lažje voditi moške kot ženske. "Kdor je uspel z ženskami, bo verjetno tudi z moškimi. Obratno je težje. Razlog je preprost: na razpoloženje žensk vpliva veliko več dejavnikov kot pri moških. Obvladovati žensko skupino in jo narediti enotno je precej težje. Je pa res, da če je v ženski skupini vse urejeno, gredo lahko dekleta bolj prek svojih meja kot moški in so tudi sposobne zdržati veliko več."