Denić bo v Belorusiji v Dinamu deloval naslednje tri sezone. O svojih pričakovanjih, ciljih in dvojni vlogi se je pogovarjal z Urošem Volkom, novinarjem Vala 202.

Verjetno je bilo le vprašanje časa, kdaj boste zajadrali še v klubske vode, čeprav bi na Rokometni zvezi Slovenije najbrž raje videli, da bi ostali vezani le na delo v reprezentanci? Je bilo ponudbo iz Minska težko zavrniti?
Moja želja je delati tudi v klubu. Že dve leti in pol samo čakam čas na državno reprezentanco, zato je bila želja vedno močnejša. Ko enkrat nek klub želi tebe in tvoje usluge, potem začneš razmišljati, da je to to, enostavno je prevladala želja za delo v klubu.

Belorusija ni ravno obljubljena dežela z našega zornega kota, ampak rokometno je to že bila velesila. Očitno pa sta trenutno denar in razvoj rokometne igre na vzhodu močnejša kot na zahodu. Je bilo tudi to dejstvo jeziček na tehtnici?
Belorusi so začeli vlagati v šport, začeli so graditi infrastrukturo, tam je neki nov trg, ki se odpira. Želijo biti dejavni v evropskem rokometu. Dinamo ima resen projekt, ki me je pritegnil. Ko se nekaj začne na novo, imaš čas dela in selekcije, da pripelješ ekipo (bomo videli kako) daleč.

Koliko časa so vam dali, da "pridete daleč"?
Dali so mi tri leta. To je bilo tudi moje prvo vprašanje, da sploh vidim, kako resno se bo projekt zastavil. Ko so mi tudi tu dali časovno odprte roke, sem videl, da gre za dolgoročni projekt, ki prinaša izziv za vse vpletene strani, ne le zame.

Biti trener v tujini ni lahko. Kaj boste morali storiti že v prvi sezoni, da bodo zadovoljni? So postavljali kakšne pogoje?
Seveda, v vseh domačih tekmovanjih nas zanimajo samo prva mesta, tukaj ni nekih skrivnosti. Biti trener pa je težko - tako v Belorusiji kot Sloveniji, takšen je naš posel, na to moramo biti pripravljeni.

Kaj pa Liga prvakov?
Imamo kvalifikacije za Ligo prvakov, saj beloruska liga še nima toliko točk, da bi si neposredno zagotovili nastop v Ligi prvakov.

Kaj bo to pomenilo za slovensko reprezentanco? Dozdajšnje izkušnje so bile bolj omejene na selektorje, ki so delovali v slovenskih klubih, vi ste prvi slovenski selektor, ki si bo klubski kruh služil v tujini, povrhu še v oddaljenem Minsku.
Mislim, da ne bo neke pretirane razlike. Jedro reprezentance namreč odhaja v tujino. Ostali bodo celjski državni reprezentantje, ki pa jih bom lahko spremljal skozi Ligo prvakov, mogoče pa bomo celo skupaj v skupini.

Zdaj ste imeli čas razmišljati le o reprezentanci, zdaj morate še o klubu. Je to slabo za reprezentanco?
V tem trenutku te situacije ne vidim kot problematične. Seveda bom tudi razmišljal o reprezentanci in spremljal igralce. Za vse nas je to velik trenutek, tudi za številne igralce, ki prvič odhajajo v tujino. Tam ne bo isto, tam bodo večji pritiski, saj bodo morali upravičiti sredstva, ki bodo vložena v njih. Potrebovali bodo čas za prilagajanje, upam pa, da bo čim krajši.

Po prvih informacijah se dva reprezentanta selita z vami. Katere igralce si še želite v Dinamu?
Ko sem bil na sestanku s predstavniki kluba, sem jim povedal, da si želim slovenskih igralcev. Enostavno si želim vseh kakovostnih slovenskih igralcev, ki lahko igrajo to, kar imam jaz v glavi, ki lahko dajo tisto dodano vrednost k rasti ekipe. Taki igralci bodo gotovo dobrodošli.

Je zgolj naključje, da vas je beloruski prvak poklical pred odločilnimi kvalifikacijskimi tekmami za EP, ko igrate ravno proti Belorusiji?
Ne vem, ali je to ravno naključje. A mislim, da se klub ne bi podal v tako avanturo le zaradi ene kvalifikacijske tekme državne reprezentance. To je le drug nivo, zato pri tem res nimam nobenih težav. Pač me na začetku ne bodo imeli preveč radi, ker jih bomo tako ali tako premagali.