Boris Denič je reprezentanco popeljal do šestega mesta na evropskem prvenstvu in do četrtega na svetovnem. Na naslednje veliko tekmovanje bo treba počakati vsaj do januarja 2015, ko bo svetovno prvenstvo v Katarju. Denič ima pogodbo do olimpijskih iger leta 2016 v Riu de Janeiru. Foto: EPA
Boris Denič je reprezentanco popeljal do šestega mesta na evropskem prvenstvu in do četrtega na svetovnem. Na naslednje veliko tekmovanje bo treba počakati vsaj do januarja 2015, ko bo svetovno prvenstvo v Katarju. Denič ima pogodbo do olimpijskih iger leta 2016 v Riu de Janeiru. Foto: EPA
Uroš Zorman
Ni še znano, ali bo kapetan Uroš Zorman, ki ima poškodovan gleženj, pripravljen za obračuna s Švico in Ukrajino. Foto: EPA
Jure Dolenec, Timur Dibirov in Sergej Šelmenko
Slovenija bo prvič po letu 1998 igrala predkvalifikacije za svetovno prvenstvo. Foto: EPA
Rokometaši zbrani na pripravah v Zrečah

To je pač "davek", ki ga bo Slovenija plačala zaradi junijskega poraza z Belorusijo. Slovenska realnost so tako tekme s Švico, Ukrajino in Luksemburgom.

Prvi na lep ali grd način
"Ni važno, ali igramo lepo ali grdo, iz teh kvalifikacij moramo priti prvi ven in potem čakati nasprotnika. S to razliko, da ne bomo dobili predkvalifikanta, ampak eno od reprezentanc, ki bo na evropskem prvenstvu na Danskem zasedla mesta od 5 do 12. Upam, da dobimo Belorusijo,"
pravi Denič, od julija letos tudi trener Dinama iz Minska.


Pred vrati je nova reprezentančna akcija, najbrž drugačna, kot ste si jo zamišljali junija. Ste potrebovali dolgo, da ste predelali poraz z Belorusi?
Še danes ga premlevam. Odkar sem selektor, vem, da je najtežji del kvalifikacij v šestem mesecu. Konec sezone je, vsi igralci imajo 80 tekem za seboj. "Zravbani" so, načeti, utrujeni. Velikokrat pogledam, kaj sem si zapisal, kaj smo delali takrat. Ne bom rekel, da nisem naredil nobene napake. Malo smo povečali intenziteto treningov, jih skrajšali, ampak enostavno ... Že proti Islandiji bi morali dobiti obe tekmi. Vodili smo v dveh urah rokometa uro in 58 minut, a izgubili štiri točke. To je šport, to se zgodi. Na tej zadnji tekmi pa se je zgodilo tisto, ko nasprotnik od desetih tekem dobi le eno. In oni so naleteli na naš slab dan. Bolj so bili srečni kot spretni. Nekateri njihovi igralci so odigrali tekmo, ki je ne bodo več ponovili, sploh njihov srednji zunanji. To jim govorim tudi v Belorusiji. Kakor koli, oni gredo na veliko tekmovanje, ciljev itak nimajo nobenih, ampak so lahko srečni, da so tam. In jaz jim želim vso srečo.

Zdaj vas čakajo Švica, Ukrajina in Luksemburg. Kako v tej konkurenci osvojiti prvo mesto, ki vodi v dodatne kvalifikacije? Švicarji in Ukrajinci utegnejo biti kar neugoden nasprotnik.
Zagotovo znajo biti neugodni, a ne želim kazati nobenega strahu. Na obeh tekmah je treba zmagati. Ni važno, ali igramo lepo ali grdo, iz teh kvalifikacij moramo priti prvi ven in potem čakati nasprotnika. S to razliko, da ne bomo dobili predkvalifikanta, ampak eno od reprezentanc, ki bo na evropskem prvenstvu na Danskem zasedla mesta od 5 do 12. Upam, da dobimo Belorusijo.

Če se dotakneva še malo ožjega izbora reprezentance. Na njem ni Jureta Natka in Petra Puclja. Natek zabija gole za Magdeburg v Bundesligi, Pucelj, član Eisenacha, je bil vedno steber obrambe. Zakaj ste se odločili, da ju ne pokličete?
Puclja že nekaj časa ni v ožjem izboru. Če kdo ne spremlja rokometa, potem razumem to vprašanje, sicer pa mi to vprašanje ni logično.

A Pucelj je bil na januarskem svetovnem prvenstvu eden ključnih mož ob četrtfinalni zmagi nad Rusi.
On je prišel naknadno (namesto poškodovanega Dragana Gajića, op. a.) in je bil že takrat na širšem seznamu, ne pa na ožjem. Potem je dobil priložnost in odigral svoje, a to v ničemer ne spreminja njegovega statusa. Kar se pa tiče Jureta, pri njem ni nič spornega. Igra dobro, kar mi je všeč. Še bolj mi je pa všeč to, da je zdrav. Povedal mi je, da je letos še izpustil kondicijski del in da se v tem trenutku ne počuti fizično pripravljenega, da bi šel na reprezentančno akcijo. Teh sedem dni potrebuje, da obnovi 'fiziko'. Bo pa v kadru januarja za Luksemburg.

Kakšno je stanje z Urošem Zormanom?
Lahko bi kaj povedal, če bi bil zdravnik. Že dela lažje treninge. Dela rehabilitacijo tukaj. Kako bo z njegovo nogo, bo povedala zdravniška služba, in temu primerno bomo ravnali.

Načrtujete kakšno spremembo v igri?
Za razvoj in spremembo potrebuješ čas, mi pa tega v teh nekaj dneh nimamo. Mogoče bomo dodali še kakšno akcijo, drugega pa ne.

Če se dotakneva še klubske scene. Poleti ste postali trener Dinama Minsk. Kako ste se privadili na življenje v beloruski prestolnici?
Ni se težko privaditi na Minsk. Je velemesto, klub je vrhunsko organiziran, imam kvalitetno ekipo. Normalno je, da je nekaj jezikovnih težav, a tukaj mi veliko pomaga Denis Rutenka. Pritiski so tako kot v vsakem klubu veliki. Vsako tekmo je treba dobiti. A to je logično v vsakem športu. Poskušamo čim manj boleče iti skozi fazo prilagoditve. Priprave smo začeli 10. julija. Kvalifikacije za Ligo prvakov smo uspešno opravili v Prešovu. Dobili smo težko skupino in zdaj gremo po neki začrtani poti.

Kako ocenjujete vaše možnosti za preboj v osmino finala?
Skupina je težka. Imamo dva makedonska kluba (Vardar, Metalurg), ki sta vzela velikim tri pike. Tukaj imajo prednost, zato moramo enega velikega dobiti doma, ali PSG ali Barcelono. Zagotovo bomo dali vse od sebe, da pridemo iz skupine. Imamo še tekmo z Vardarjem v Skopju, imamo še zunaj s Švicarji. Thun ni naivna ekipa, saj igra skupaj že tri, štiri leta. Lahko te presenetijo. V gosteh smo blizu, a nismo še naredili preboja, niti v Parizu niti v Skopju.

Z vami so v Minsku še trije rojaki, Dean Bombač, Uroš Bundalo in David Miklavčič. Se (veliko) družite z njimi tudi zunaj treningov?
Oni so tam z družinami, jaz sem sam, tako da ne posegam veliko v njihovo zasebno življenje. Smo pa veliko na poti, tako da, ko smo na poti, smo skupaj.

Rokometaši zbrani na pripravah v Zrečah