31-letni Celjan ima za seboj bogato klubsko kariero, ki jo je začel v Celju Pivovarni Laško, nato pa jo nadaljeval v Cantabrii, Barceloni in Pick Szegedu. Poleti 2010 se je znova vrnil v matični klub. Žvižej je s 155 nastopi za reprezentanco sedmi na večni lestvici, po številu zadetkov - 472 - pa je celo četrti. Pred njim so le Aleš Pajović (713), Roman Pungartnik (684) in Renato Vugrinec (625). Nedvomno bo to statistiko v Srbiji še popravil.

Reprezentanca je pomlajena. Kako se vi kot najizkušenejši počutite v njej?
Jedro reprezentance ostaja isto. Priključili so se mlajši fantje, dobro so se vključili v ekipo. Zaenkrat je vse v najlepšem redu.

Kaj bi bila lahko prednost, kaj pa slabost te reprezentance?
Mislim, da je najboljše govoriti o prednostih. To sta mladost in velika želja po dokazovanju. Naš moto je predstaviti se v najboljši luči.

Kako bi selektorja Boris Deniča primerjali s prejšnjimi, denimo, z Zvonimirjem Serdarušićem?
Vsak trener ima svoj način dela. Boris je že dolgo časa v reprezentanci, ima neki svoj stil, nam to ustreza, mislim, da dobro sodelujemo. Je pravi mož na pravem mestu.

Za preboj v drugi del bo potrebno premagati vsaj enega nasprotnika. Hrvaška, Islandija in Norveška. Kdo je najlažje premagljiv?
Ni najlažje ekipe. Mi ne moremo špekulirati. Vsako tekmo bomo šli na zmago. Videli bomo, kaj nam bo to prineslo.

Slovenija je do zdaj dosegla največja uspeh na evropskem prvenstvu, ki ga je gostila sama (srebrno medaljo), in na tistem, ki je bil v sosednji Hrvaški (5. mesto). Menite, da je igranje v Srbiji tudi prednost za Slovenijo?
Vemo, da nas bo v Vršcu bodrilo veliko slovenskih navijačev, kar je nedvomno motiv več. Lepo je imeti na tujih tleh polno dvorano svojih navijačev.

Kakšen je domet te reprezentance?
Gremo tekmo za tekmo. Postavili smo si cilj, ki je dosegljiv, to so kvalifikacije za olimpijske igre. Se pa zavedamo, da je pot do tja težka. Kljub temu bomo naredili vse, da izpolnimo cilj.