35-letni Gams je položaj direktorja "os" prevzel oktobra 2018, potem ko je končal igralsko kariero, v kateri je uspešno nastopal za Velenjčane na položaju levega krila.

Korošec iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu, sicer po izobrazbi pravnik, meni, da so v obdobju njegovega direktorovanja ustvarili model racionalnega delovanja rokometnega kluba v Sloveniji, ki temelji na delu z mladimi in njihovi postopni afirmaciji v članski ekipi.

Vsako leto pa si želijo napraviti še korak naprej. Tako bodo tudi v prihodnjih dneh poskusili prepričati Evropsko rokometno zvezo, da si zaslužijo nastopanje v Ligi prvakov v naslednji sezoni, za kar potrebujejo "vabilo", saj slovenskim prvakom mesto med elito ne pripada samodejno. Več pa v spodnjem intervjuju.

Dober teden dni je od konca prvenstva, ki ste ga končali na najboljši možni način, z osvojitvijo naslova državnih prvakov. Verjetno lahko preteklo sezono ocenite z najvišjo oceno, kajne?
Absolutno. Naslov prvaka je največ, kar smo lahko naredili v slovenskem prostoru glede na to, da pokalnega tekmovanja letos ni bilo. Mogoče ostaja malo grenkega priokusa zaradi izpada v polfinalu Pokala EHF, kjer smo plačali ceno neizkušenosti. A smo tudi iz tega potegnili eno šolo, ki se nam je poplačala v državnem prvenstvu.

Kdaj ste začutili, da greste lahko do konca?
Naša usmeritev je že nekaj let, da ne delamo nekih dolgoročnih ciljev, ampak poskušamo iti iz tekme v tekmo. To poudarjamo res vsako sezono. Vedeli smo, da smo dobri, da smo lahko konkurenčni, če bomo ostali zdravi in napredovali, a s končnim rezultatom se nismo nikoli obremenjevali. Mogoče je bil trenutek, ko smo se zavedali, da smo sposobni osvojiti naslov, tekma v Celju, ki smo jo dobili v dvorani Zlatorog in od takrat naprej smo vsi skupaj verjeli, da lahko osvojimo tudi naslov. A po tisti tekmi še niso bile vse stvari v naših rokah. Tudi če bi mi zmagali vse tekme do konca sezone, je moralo Celje narediti še eno napako. Oni so nato še dve, tako da smo na koncu zasluženo osvojili naslov državnega prvaka.

Igralci so na zasluženem dopustu. Vi pa verjetno polno zaposleni z naslednjo sezono. S čim se trenutno najbolj ukvarjate?
Trenutno urejamo vse stvari glede prijave za Ligo prvakov v naslednji sezoni, hkrati pa se tudi aktivno pripravljamo na začetek nove sezone članske ekipe. So pa še tudi tekmovanja mlajših in različne dejavnosti, ki jih bomo izvajali v klubu v okviru treninga mlajših selekcij, tako da za nas v pisarni sezona še sploh ni končana.

Torej bo Gorenje v prihodnji sezoni nastopalo v Ligi prvakov?
Tega ne moremo trditi. Slovencem ne pripada samodejno mesto v Ligi prvakov, imamo pa možnost predloga za napredovanje. Naše mesto je drugače v pokalu Evropske lige, tja smo že uvrščeni. Bomo pa do roka, ki je 15. junij, oddali prijavo za Ligo prvakov in po svojih najboljših močeh izpolnili te zahteve in upali, da nas Evropska rokometna zveza povabi med elito za naslednjo sezono. Do konca meseca oziroma najpozneje do 28. junija bo padla odločitev glede ekip, ki nastopajo v Ligi prvakov.

Ali lahko morda razkrijete, kakšne bodo spremembe v igralskem kadru? Kdo odhaja in kdo bo prišel?
Naša želja in tudi odločitev že kar nekaj mesecev pred koncem prvenstva je bila, da ekipa ostane skupaj, to je bil naš glavni fokus. To nam je uspelo. Glede enega igralca, o katerem se tudi govori v javnosti, torej Mihe Kavčiča, obstaja interes drugega kluba. Ustno smo se dogovorili glede pogojev za njegov prestop. Niso pa še stvari dokončne, se pravi, pogodbe niso podpisane. Torej, uradno še ni nič dogovorjenega. Morda do tega pride ali pa tudi ne.

V nekaterih medijih smo lahko prebrali neuradne informacije,
da naj bi lastnik vašega sponzorja Gorenja kitajska družba Hisense v klub vstopila z nekajmilijonskim vložkom v evrih. Lahko to potrdite oziroma zanikate?
To moram kategorično zanikati. Dejansko ni nič na tem. Gre za novinarsko raco, in meni je žal, da je ta informacija zasenčila uspeh naše ekipe ter dosežke igralcev in strokovnega štaba. Dejansko nobeni pogovori v tej smeri ne potekajo in niso potekali. Poleg tega pa gre dejansko za zneske, ki so za to okolje popolnoma nerealni.

Od oktobra 2018 ste direktor rokometnega kluba Velenje. Ste zadovoljni z opravljenim delom?
Nisem še delal analize ali pa nekega zaključka svojega dela. Ves čas se trudim delati po svojih najboljših močeh, in to pričakujem tudi od drugih. Dejansko smo v treh letih znotraj kluba ustvarili pravo energijo in harmonijo. Od štirih možnih naslovov smo osvojili dva: pokal 2019 in letos prvenstvo. Dva naslova je vzelo Celje. Dejansko pa ni nekega časa, da bi gledali nazaj. Zadeva je odkljukana in gremo naprej.

Verjetno v vlogi direktorja čutite večjo odgovornost, kot pa ste jo v vlogi igralca. Ali je zato biti direktor naporneje kot biti igralec?
Ne vem. Pritisk, ki se ga navadiš kot profesionalni športnik, je dobrodošel pri čemer koli, s čimer se ukvarjaš v nadaljevanju življenja. Jaz mislim, da je tako kot v športu, ko se postopoma pritiski začnejo večati, enako tudi tu. Na stvari se začneš navajati, postanejo ti domače, tako da nekega hudega pritiska ne čutim. Je pa res, da sem sam sebi največji kritik. Težko zadovoljim samega sebe. Če pa že, potem so verjetno z menoj zadovoljni tudi drugi.

Kakšne cilje imate kot direktor Gorenja?
Individualnih ciljev v nekem kolektivu ne moreš postavljati. Nam je uspelo v treh letih klub izjemno racionalizirati na stroškovni ravni. Postavili smo kakovostno člansko ekipo, poleg tega pa ne smemo pozabiti na vse mlajše selekcije, kjer delamo zelo dobro, če ne vrhunsko. Rad bi, da bi se na tem področju še izboljšali in šli vsako sezono še malo naprej. Jaz mislim, da smo ustvarili model racionalnega delovanja rokometnega kluba v Sloveniji, ki temelji na delu z mladimi in njihovi postopni afirmaciji v članski ekipi. Tu bi radi nadaljevali. Naslednjo sezono bomo poskušali vsako tekmo zmagati tako v slovenskem prvenstvu kot tudi na evropski ravni. Bo pa to izjemno težka sezona, precej težja kot letošnja, ko od nas nihče ni kaj velikega pričakoval. A naslednje leto bomo mi tisti, ki jih bodo vsi želeli vreči s prestola.

Ob športni karieri vam je uspelo končati tudi šolanje, saj ste univerzitetni diplomirani pravnik. Kako vam izobrazba pomaga pri opravljanju dela?
Fakulteto sem končal že v času športne kariere (leta 2016, op. a.), ko sem še igral v Velenju. Za končanje šolanja je potrebno malo več discipline, a ni to taka težka stvar. Mislim, da je vsak športnik sposoben najti tiste tri, štiri urice na dan, da se šola in pripravi na življenje. Ker športna kariera je relativno kratka. Meni je žal, da nekateri, ko končajo športno kariero, mislijo, da so svoje naredili, a dejansko jim ostane še dve tretjini življenja. Jaz sem se tega zavedal, zato mi je bil tudi prehod v druge stvari lažji. Nikoli nisem pogrešal aktivnega igranja. Znanje prava na tem položaju zagotovo olajšuje delo, saj se srečuješ s pravnimi zadevami, ne pa toliko, da bi bil to pogoj. Zagotovo pa kakršna koli šola, ki jo končaš, ti daje širino in neko dodatno razumevanje. Mislim, da je prav, da bi vsak športnik poskrbel za ta del svojega življenja.

Zasledil sem, da se ukvarjate tudi z nepremičninami. So kakšne vzporednice med tem poslom in funkcijo direktorja rokometnega kluba?
Ukvarjamo se z razvojem projektov, ki skrbijo za vse vidike nepremičninskega projekta. Se pravi, od nakupa zemljišč nepremičnin pa do njihove končne prodaje. Pokrivamo vse sfere in se širimo tudi na druga področja. Tu pa res ni nobene povezave. Dejstvo je, da delo na nekem položaju, kot ga opravljam v rokometnem klubu Gorenje, ni tako delo, ki bi omogočalo neko stoodstotno profesionalno delo. Je treba prijeti tudi še za kaj drugega. Ta zgodba se je začela že v času moje športne kariere in je nisem mogel kar tako dati na stran. Dejansko imam srečo, da imam dobre sodelavce, ki ogromno mojega dela prevzamejo in ga nadgrajujejo. Bo pa prišel kmalu tudi čas, ko se bom moral v celoti posvetiti temu delu.

Očitno ste precej zaposleni. Imate kaj časa za hobije, s čim se sprostite?
Ko sem igral rokomet, sem rekel, da imam hobi, za katerega sem plačan. Zdaj je dejansko podobno. Ne hodim v službo. Posel in šport sta moje življenje. Težko odklopim, a v resnici niti nimam neke hude potrebe, da bi bežal v druge stvari. A bom moral v relativno kratkem času okrepiti svoje športne aktivnosti, ker mi je profesionalno ukvarjanje s športom pustilo take posledice, da če nekaj časa nisi aktiven, trpiš. Ravno sedaj sem v neki fazi življenja, ko se zaradi bolečin v križu komaj premikam. In to je naslednja stvar, ki jo bom moral popraviti. Sicer pa, če mi ostane kaj časa, grem na kakšen sprehod ali berem knjige.