Kazalo je že, da bodo Celjani znova gladko osvojili naslov, a nato so (nepričakovano) doživeli tri zaporedne poraze, tako da je prvenstvo še popolnoma odprto. Kam se bo odločilno nagnila tehtnica, bo morda znano že v sredo, ko se bosta v velenjski Rdeči dvorani pomerila Gorenje in Celje Pivovarna Laško.

Računica za Velenjčane je jasna. Zanesljivo jim naslov prinaša šest zmag na naslednjih šestih tekmah do konca sezone. "Ekipa Gorenja je rudarska ekipa, ki bo na igrišču odgarala svoje. Ali bo to dovolj za zmago, bomo videli," pred obračunom s Celjani pravi Jovičić. Več pa v spodnjem intervjuju.

Šest tekem pred koncem prvenstva ste (ob dveh tekmah manj) na tretjem mestu prvenstvene lestvice za Celjem in Trimom, a zdi se, da ste morda glede na vse okoliščine v najboljšem položaju za osvojitev naslova. Za lovoriko verjetno potrebujete šest zmag. Prvo in najtežje dosegljivo boste lovili v sredo, ko v derbiju gostite Celjane. Torej, kako v troboju s Celjem in Trimom ocenjujete svoje možnosti za naslov prvaka?
Celjani so bili pred sezono in še pred kratkim veliki favoriti. Nekako je pred sezono veljalo, da bo Trebnje drugo, omenjalo se je še Ribnico, od nas pa ni nihče pričakoval, da bomo sploh v boju za naslov. Ko smo lani na začetku sezone pripeljali enajst mladih igralcev v ekipo, je ta potrebovala nekaj časa, da dozori. Skozi prvenstvo smo pokazali dobre igre in prišli do tega, da smo prvič po osmih letih premagali Celjane v Zlatorogu, s čimer je prvenstvo postalo zanimivo. Vsi vemo, da Celjani, ko doživijo en poraz, postanejo nemirni. A ponavljam, še vedno imajo najdaljšo klop in najbolj kakovosten in izkušen kader. Mislim, da smo mi v primerjavi s tekmecema v najtežjem položaju, ker imamo šest tekem v 17 dneh. To ni življenjsko, a tu nimamo kaj. Tu smo mi veliko bolj hendikepirani kot dva tekmeca, ki se še borita za prvaka. Trebnje ima najugodnejši žreb do konca. Ampak poznam svojo ekipo. Gre za borce, ki se ne šparajo. Kar vam lahko zagotovim, je, da se bomo borili do zadnjega atoma moči. Dokler bomo v položaju, da lahko kaj naredimo, bomo to storili.

Celjani prihajajo v Rdečo dvorano precej načeti. Poškodbe so jih vidno oslabile, niso v najboljši formi, izgubili so tri tekme zapored, posledično so po porazu s Trimom zamenjali trenerja ... Vse to je voda na vaš mlin, kajne? Ali ste favoriti?
Ne, Celjani so še vedno favoriti. Nihče ne omenja, da se tudi mi vse leto ubadamo s poškodbami. Ostali smo brez Aleksa Kavčiča, ki je motor ekipe, tako kot pri njih Josip Šarac. Precej časa smo igrali brez Matica Verdineka, Tilna Sokoliča, Mihe Kavčiča, Ibrahima Haseljića, ki so naši glavni igralci. Torej, tudi mi imamo težave s poškodbami in na koncu bo zmagovalec tisti, ki bo to najbolje prenesel. Naš hendikep je, da imamo do konca sezone šest tekem, oni pa štiri. Če nadaljujem še glede Celja. Če bomo dali vse od sebe, zna biti tekma odprta do konca. In maksimalno se bomo potrudili. Moji fantje so namreč garači, ne šminkerji. Ekipa Gorenja je "rudarska" ekipa, ki bo na igrišču odgarala svoje. Ali bo to dovolj za zmago, bomo videli na koncu.

Pred manj kot mesecem dni, 14. aprila, ste Celjane v Zlatorogu premagali s 25:23. Kakšen je načrt za tokratno tekmo? Kako do zmage?
Tu ni skrivnosti. Oni vedo vse o nas, mi o njih. Kakovost je na njihovi strani, a naš adut je kolektivni duh. Težko je reči, kakšen bo razplet, a mislim, da tekme nihče ne bo odločil prej, tako da se bo igralo do zadnje minute.

V petek je vaše srečanje z Mariborom zaradi okužbe z novim koronavirusom v domači ekipi odpadlo, tako da bo obračun s Celjani vaš prvi preizkus po skoraj treh tednih. Kakšno je stanje v moštvu?
Kot sem že omenil, je Aleks Kavčič zaradi poškodbe rame izgubljen do konca sezone. Sokolič je bil odsoten dva meseca, pred dnevi si je krožni napadalec Branko Predović zvil gleženj na tekmi mladincev. Kakor koli, želja pri vseh je velika, tako da bomo v torek po treningu videli, kdo bo lahko igral.

Ob morebitni zmagi nad Celjem prvenstvo še ne bi bilo odločeno, saj vas čaka še pet tekem. Dve z Mariborom in gostovanja v Kopru, Izoli in Novem mestu. Predvsem obračun z vašim Koprom ne bo lahek, kajne?
Nikjer ne bo lahko. Kot sem že prej rekel, imamo zelo mlado ekipo, daleč najmlajšo od vseh, ki igrajo na tako visoki ravni. Naredili smo en velik preskok v tem letu. Večina v letošnji sezoni igra prvič v članski ekipi. Imamo 17 dni in šest tekem. V Mariboru smo že bili, pa niso hoteli igrati. Neke stvari mi tu niso všeč. Mislim, da nekateri izkoriščajo ta položaj s korono. To ni korektno, a na to nimam vpliva. Tudi če premagamo Celjane, bo izredno težko, ne bomo niti blizu cilju. Treba bo odigrati do konca, tekmo po tekmo, potem bomo pa videli, kam nas bo to pripeljalo.

Kaj torej napovedujete? Bo prvak znan šele po zadnjem krogu, ki je 29. maja, ali že prej?
Prvak bo verjetno znan po zadnjem ali predzadnjem krogu. Težko je napovedati. Imamo najtežji razpored. Za mene je že to velik uspeh, da fantje garajo celo tekmo. Ko daš vse od sebe, lahko dvigneš glavo in pogledaš vsakega v oči.

Tretjo sezono ste na klopi Gorenja, pogodbo imate do 2022. Ali ste zadovoljni z do zdaj opravljenim delom?
Več kot zadovoljen sem. Iz leta v leto pomlajujemo ekipo. Ljudje, ki ne poznajo okoliščin, menijo, da je to Velenje izpred nekaj let, a to je neka druga zgodba. V tem letu smo uveljavili ogromno domačih igralcev, kar doslej ni bila praksa v Velenju. Rezultati so. Prišli smo v polfinale Evropskega pokala kot edini verjetno v Sloveniji že lep čas. Tudi na prostoru nekdanje Jugoslavije veljamo za klub, kjer se skoraj najboljše dela. Smo zelo mlada ekipa, prvo leto smo osvojili pokal, lani smo dvakrat premagali Ademar Leon. Letos smo po osmih letih premagali Celjane, v boju smo za prvaka. Zato si fantje zaslužijo čestitke, ker se že od prvega dnemaksimalno trudijo.

Tudi vaša sinova, dvojčka, Enej Slatinek Jovičić (Gorenje) in Staš Slatinek Jovičić (Koper, podpisal za Trimo) gresta po vaših stopinjah, saj sta profesionalna rokometaša. Eneja trenirate v Velenju. Kako je biti trener sinu na profesionalni ravni?
Niti meni niti njemu ni lahko. Dejansko je to neki nahrbtnik. Enej je mlad igralec, perspektiven, seveda potrebuje nekaj časa. Navajamo se na neke nove odnose, profesionalne. Do njega sem zagotovo bolj strog kot do drugih in on se mora s tem sprijazniti. Zato se vsaka napaka pri njem gleda drugače kot pa pri kakšnem drugem igralcu. Ne glede na vse, pa menim, da je Velenje na dolgi rok dobilo enega dobrega igralca, kar je najpomembneje. Drugi sin je v Kopru, tudi on gre po lepi poti. Napreduje zelo dobro, je eden od boljših igralcev v slovenski ligi na krilnem položaju. Zaslužil si je reprezentanco, naslednje leto gre v Trebnje. Sta na lepi poti, a je njuna, morata si jo sama začrtati. Čaka ju še veliko dela in odpovedovanja. Šport je včasih krut. Za mene je najpomembneje, da zrasteta v dobre osebnosti.

Je rokomet pogosta tema družinskih pogovorov?
Ja, moja žena je najbolj jezna zaradi tega. Včasih se ne znamo pogovarjati o ničemer drugem kot o rokometu. Včasih jaz vstanem in grem od mize, ker se spozabljamo vsi trije in govorimo samo o rokometu. V dnevni sobi je vedno prižgana televizija, kjer se vrtijo tekme. Poskušam sicer odpirati tudi druge teme.

Kot igralec ste imeli uspešno kariero. Kako bi jo ocenili, ste zadovoljni z njo? Mogoče kaj obžalujete?
Imel sem dobro kariero. Mogoče obžalujem kako medaljo z olimpijskih iger. Mislim, da smo si leta 2004 v Atenah zaslužili več, kot je bilo. Takrat sem se tudi hudo poškodoval. To je mogoče neki grenak priokus, drugo pa nimam kaj, sem zadovoljen. Dejstvo je, da v tujino nisem šel, ampak sem igral v najboljših slovenskih klubih. Takrat je imela Slovenija drugo ali tretjo najmočnejšo ligo v Evropi. Torej, bilo je podobno, kot da bi igral za prve tri, štiri ekipe v Bundesligi. S Prulami smo leta 2003 v četrtfinalu Lige prvakov izločili Kiel. V časih, ko je bila slovenska liga močna, je bilo igrati v Prulah, Celju, Preventu ali Gorenju podobno, kot da bi danes igral v Flensburgu ali Kielu.

S čim se sprostite, ko se ne ukvarjate z rokometom? Imate kakšen hobi?
Komaj čakam, da zaključim sezono, da se v Kopru, kjer živim, dobimo s prijatelji. Z enim izmed njih hodim tudi ribarit. Torej ribarjenje in druženje, saj med prvenstvom za to ni časa, ker sem 120-odstotno v rokometu.