Švedska bo od 4. do 18. decembra gostila žensko evropsko prvenstvo v rokometu. Slovenija, ki bo na prizorišče EP-ja odpotovala v soboto, bo v predtekmovalni skupini A igrala s Srbijo (4. decembra), Švedsko (6. decembra) in Španijo (8. decembra). V drugi del prvenstva se uvrstijo prve tri reprezentance. Ker sta Švedska in Španija najbrž premočni, bo Slovenija svojo priložnost iskala že v nedeljo na tekmi s Srbijo. S 37-letnim selektorjem Urošem Bregarjem smo se pogovarjali o uspešni zgodbi, ki jo piše pri Krimu (v klub je prišel februarja, ko je Krim že zapravil priložnost za osvojitev državnega prvenstva) in o pričakovanjih, ki jih ima pred EP-jem, na katerega se je Slovenija prebila prvič po šestih letih.

Krim je v Ligi prvakinj to sezono zgodba o uspehu. Kaj je bilo ključno? Morda to, da ste v 2. krogu premagali Larvik, čeprav ste še ob polčasu zaostajali za tri gole?
Ne bi rekel. Zavedali smo se svojih odlik, iskali svojo priložnost, da bi dobro igro lahko spremenili v zmago. Proti Larviku smo po polčasu zaostajali, nato v garderobi sklenili, da bomo poskušali igrali hitreje, kar smo prvih deset ali petnajst minut drugega polčasa res naredili. Pretekli smo jih, in na to smo bili ponosni. Preteči Larvik ni enostavno, saj skandinavske ekipe igrajo zelo hitro.
In ob takšnih tekmah, ko že precej zaostajaš za tekmecem, še posebej pride do izraza tudi značaj ekipe ...
Zagotovo, res pa je tudi, da se zelo dobro pripravljamo in poskušamo najti vse malenkosti, vse slabosti nasprotnika in na drugi strani naše dobre lastnosti in jih v celoti izkoristiti.
Kaj je bilo predvsem narobe v lanski sezoni, da Krim ni osvojil niti državnega prvenstva?
Ne bi rad ocenjeval, saj sem h Krimu prišel šele februarja. Od takrat želimo vsak trening narediti maksimalno in potegniti čim več. Seveda to ni tako enostavno, saj nimam na izbiro veliko igralk na zunanjih položajih, poleg tega kdaj plače zaostajajo. Vseeno se punce maksimalno potrudijo.
So na temo plač kdaj posebni pogovori, sestanki?
Imeli smo dva minisestanka s klubsko upravo. Vsi se zavedamo, da je bolje, če punce trenirajo in ostanejo pripravljene. Verjamem, da bo klub poravnal zaostale obveznosti.
V lanski sezoni ste bili le prvo polovico sezone pri madžarski ekipi Vac. Je bila, kljub temu da so vas odpustili, to v celoti gledano dobra izkušnja?
Je bila. Vsakemu trenerju bi priporočal, da gre vsaj enkrat v tujino, da vidiš, kakšna je razlika. Tam sem bil sam, nisem imel svoje ekipe kot pri Krimu. Velika izkušnja. Sem pa že teden po tem, ko sem se vrnil, dobil novo službo in bil vesel, da se lahko vrnem h Krimu.
Pravzaprav ste 15 let čakali na to priložnost ...
No, težko bi to rekel, sem pa res 15 let pri Krimu nabiral izkušnje, najprej še v mladinskem pogonu, v sezoni 2005/06 pa prvič s Tonetom Tisljem kot pomočnik članske ekipe. Bolj kot da sem vsa ta leta čakal na priložnost, sem pa dozorel in mislim, da je vse prišlo ob pravem času.

Tone Tiselj je vladal s precej trdo roko. Zdi se, da ste vi popustljivejši ali pa vsaj dajete tak vtis.
Ko je bil trener Tone Tiselj, so bili drugačni časi. Krim je bil v vrhu Evrope, sestava ekipe je bila drugačna. Trenerji se moramo prilagajati sistemu in igralkam, ki jih imamo. Včasih je treba biti strog, da je disciplina v igri, vsekakor so pa igralke danes bolj demokratične kot včasih.
Smeh na treningih ni prepovedan ...
Gotovo ne. A ko se dela, se dela, ko se zabava, pa se zabava. Vedeti moraš, kje je meja. Ko se dela zares, pa takointako niti igralkam ni do smeha.
Pri tem, kako iz telesa potegniti največ, je največji mojster Andrea Massi. Kaj pravite na njegov način dela s Tino Maze?
Res sta unikata. Fajn bi se bilo z njim usesti in dobiti kakšen nasvet. So pa smernice iste: brez dobrega, kakovostnega dela ne gre.

Kje so meje Krima v letošnji sezoni?
Pred sezono je bil naš cilj vrniti državni naslov, drugi cilj pa prebiti se v Ligo prvakinj. Ta drugi cilj je že izpolnjen. Smo med 12 ekip v Evropi. Veseli me, da bomo igrali z evropskim prvakom Bukarešto in z Györom, ki je letos glavni favorit. Komaj čakam teh tekem. Tudi če izgubimo vseh šest tekem, ne bo katastrofa, seveda pa bomo naredili vse, da ne bo tako.
Kodeljevo je to sezono nepremagljiva trdnjava. Očitno se tudi gledalci tam počutijo bolje kot v Stožicah.
Morda res, Krim je navsezadnje največje uspehe dosegal v tej dvorani. Navijači so bližje parketu, svoj čar pa ima tudi park Kodeljevo. Gledalci se počutijo bolj domače.

Zdaj vas čaka epizoda z reprezentanco Slovenije. Kakšna je pripravljenost, kaj sta razkrili zadnji prijateljski tekmi s Švico?
Vidi se, da smo skupaj že slabih 14 mesecev, odkar sem prevzel reprezentanco. Nekatere stvari gredo hitreje, sistem v napadu je postavljen. Na teh dveh tekmah smo imeli rezerve v obrambi, kar bomo pilili zadnji teden, da bomo lahko to unovčili na prvi tekmi s Srbijo. Ker Švica igra neznačilno obrambo, bolj globoko, smo izkoriščali tudi igro sedem na šest.
Srbija bo prvi nasprotnik in sočasno že ključni tekmec v boju za nadaljevanje prvenstva. Kako se lotiti Srbije?
Gre za zelo kakovostno in uigrano reprezentanco, ki že približno pet let igra v tej zasedbi. Vse igralke so vodilne v svojih klubih v tujini. Težko bo, čeprav so se kot zadnje, šestnajste, uvrstile na prvenstvo. Poskušali bomo izkoristiti svoje adute, želim, da nas odlikuje moštveni duh. Motivirani vsekakor bomo. Bo pa to za nas nova izkušnja, saj smo po šestih letih smo spet na EP-ju.

Leta 2004 so bile Slovenke devete na EP-ju. Bi bil previsok cilj, če bi želeli ponoviti ta dosežek?
Takrat je bilo malo drugače. Nočem postavljati previsokih ciljev, želimo pa dobiti vsaj eno tekmo. Španija je bila na zadnjem evropskem prvenstvu druga, Švedska tretja. To so top reprezentance. Poskušali se jim bomo čim bolje zoperstaviti.

Ste pa to sezono že vajeni poti na sever Evrope, saj je Krim v predtekmovanju Lige prvakinj igral v skandinavski skupini ...
Že, a v reprezentanci le pet igralk Krima, od tega tri vratarke plus Polona Barič in Nina Jeriček.

Zakaj ni bilo mesta še za Aljo Koren, ki je bila na nekaterih tekmah Krima odlična?
V tem reprezentančne ciklu, ko smo se uvrstili na evropsko prvenstvo, smo igrali brez Alje. Vem, da se zadnje čase veliko govori o njej, vesel sem za njene dobre igre, morate pa vedeti, da imamo na položaju desne zunanje Ano Gros in Barbaro Lazović, ki sta kakovostnejši.