"Je težko, ker vrhunski igralci stanejo, mi pa si jih v tem trenutku ne moremo privoščiti. Zato je naša edina pot, da krepimo mladinsko šolo, da poskušamo poiskati mlade igralce, jih pripeljati v našo akademijo in z njimi trdo delati," je v intervjuju za MMC razmišljal Ocvirk.

A časa za objokovanje zapravljenih priložnosti ni, saj Celjane do konca sezone čaka trd boj za ubranitev obeh domačih lovorik, to je prvenstva in pokala. "Zdaj ni nobenega opravičila več. Ostane nam samo še slovenska liga in slovenski pokal. Tu moramo biti zdaj maksimalni do konca," pravi Ocvirk.

Peto sezono zapored Celje ne bo igralo v izločilnih bojih Lige prvakov, zmanjkale so vam štiri točke. Kar nekaj srečanj ste izgubili z zadetkom ali dvema razlike, ko bi se lahko obrnilo drugače, v vašo korist. Sploh februarska poraza s Pickom in Flensburgom sta bila boleča. Če potegnete črto, kje vam je osmina finala spolzela iz rok?
Zagotovo je bil naš cilj uvrstitev v osmino finala. Po prvem delu smo imeli lepo priložnost, da bi se nam izšlo. V drugem delu smo bili prepričani, da bi lahko premagali Szeged v Celju. Bili smo blizu, vendar zaradi tega, ker imamo najmlajšo ekpo v Ligi prvakov, nimamo toliko izkušenj. In te izkušnje so se pokazale za ključne. Na koncu smo imeli skoraj že točke v žepu, ampak smo napravili določene neumnosti in ostali praznih rok. Seveda smo razočarani.

Bi lahko rekli, da "kolikor denarja ‒ toliko muzike", ali se pač nočete izgovarjati na dejstvo, da je Celje v primerjavi z večino konkurentov finančno šibkejše?
Proračuni seveda igrajo pomembno vlogo. Vse ostale ekipe zvišujejo proračune, pri nas v Sloveniji pa veste, kakšno je stanje. Kolegi v klubu in uprava se trudijo za vsak evro. Je težko, ker vrhunski igralci stanejo, ne moremo si jih privoščiti. Zato je naša edina pot, da krepimo mladinsko šolo, da poskušamo poiskati mlade igralce, jih pripeljati v našo akademijo in z njimi trdo delati. Potem imamo lahko menjave za igralce, ki po vsaki sezoni odhajajo. To je edini način. Igralcev, ki imajo neki renome, si naš klub v tem trenutku ne more privoščiti. To seveda pomeni, da izkušnje niso na naši strani, saj igramo z zelo mlado ekipo. Poskušali bomo ekipo zadržati vsaj tri leta. Potem je večja možnost, da se uvrstimo naprej.

Kako bi sicer komentirali razplet skupinskega dela? Lanski prvak Montpellier se prav tako ni uvrstil naprej, na vrhu skupin pa sta končala PSG in Barcelona. Kaj napovedujete, bodo Parižani letos šli do konca?
Meni je zelo všeč Pariz. PSG je z novim trenerjem (Raulom Gonzalezom, op. a.) ogromno pridobil. Igrajo lep, čist rokomet. Imajo vrhunske igralce, zato jih je užitek gledati na igrišču. So igralci, ki so nevarni za gol in hkrati razigravajo soigralce. Tu je še Barcelona, ki ima prav tako španskega trenerja. Ta način rokometa mi je zelo všeč. Res je, da je Montpellier lani osvojil Ligo prvakov, Nantes je bil finalist, letos pa se nobeden od njiju ni izkazal v Ligi prvakov. A lansko sezono sta oba igrala v spodnjem domu in bila zaradi tega mogoče malo bolj spočita za izločilne boje.

Liga prvakov je zaključena, zdaj vas čakata domači fronti, kjer branite obe lovoriki. Ne bo vam lahko. Nazadnje ste to spoznali v Ormožu, kjer vas je presenetil Jeruzalem. Je v ekipi dovolj lakote po lovorikah, ki so jih v zadnjih letih igralci nizali drugo za drugo?
Mogoče je za poraza s Trebnjem in Jeruzalemom kriva tudi čustvena izpraznjenost. Sploh po tekmi s Parizom. Tekma je bila v nedeljo, srečanje z Jeruzalemom pa smo imeli potem v sredo. Čustveno smo bili izpraznjeni. Opozarjali smo na nevarnost, da se nam ne bi ponovila tekma s Trebnjim. Želeli smo si, ampak glave še niso bile na pravi ravni. Zdaj ni nobenega opravičila več. Ostane nam samo še slovenska liga in slovenski pokal. Tu moramo biti zdaj maksimalni do konca.

Koga ocenjujete kot največjega konkurenta, Ribnico ali Gorenje, za katero se zdi, da se v zadnjem času dviga?
Največja konkurenta ostajata Ribnica in Gorenje, pri čemer ima Ribnica mogoče nekaj težav zaradi poškodb ključnih igralcev. Gorenje zagotovo stopnjuje formo. Iz tekme v tekmo, iz meseca v mesec igra bolje, nabira točke. Zagotovo se bo v krogu treh ekip odločalo o naslovu državnega prvaka. Zelo je pomembno, da odigramo do končnice še dve tekmi, tako kot je treba. Da imamo določeno varno prednost pred tekmeci, potem pa je v končnici laže, ker je samo ena tekma na teden, tako da se bomo lahko v miru pripravili na nasprotnika.

V javnost so pricurljale informacije, da je klub po porazu z Jeruzalemom igralce udaril po žepih. Kako so igralci sprejeli ta ukrep?
Dogovorili smo se, da kazen ostane znotraj garderobe in da ne bi preveč govorili o tem. Zagotovo pa smo vsi profesionalci in se zavedamo, kaj je naša naloga, to je osvojitev obeh lovorik.

Največji zvezdnik ekipe je William Accambray. Kako se je vklopil v moštvo?
Vklopil se je odlično. Res je, da se je vračal po težki poškodbi ahilove tetive, pri čemer sta mu naša fizioterapevta v veliko pomoč. Gre za športnika, ki je igral v vrhunskih klubih. Glede tega nismo imeli s pristopom nobenega problema. Bil je strašno razočaran, ker je bil prepričan, da bomo dobili tekmo s Parizom in se uvrstili v osmino finala. Kljub temu je njegova želja, da Celje PL osvoji slovenski naslov, tako da mu motiva ne manjka. Je pa dobrodošel za mlajše igralce, da jim prinaša izkušnje, deli znanje. Za nas je zagotovo ogromna pridobitev.

Čemu boste v prihodnjih dneh posvetili največ pozornosti?
Kaj dosti časa za počitek ne bo. Res je, da smo že, ko smo imeli dve tekmi na teden, ogromno časa namenjali regeneraciji, nimamo več toliko težkih poškodb, samo par manjših. Veliko časa posvečamo preventivi, delu v fitnesu, to bomo nadaljevali. Naslednji teden bo še težak, saj v sredo igramo pokalno tekmo v Trebnjem, potem pa prvenstveno v Dobovi. Temu bosta sledila mogoče kakšen dan ali dva za počitek.

Na kakšen način se vam je spremenilo življenje, odkar ste septembra lani postali trener Celja Pivovarne Laško? Gre za kar vroč stol, je zaradi tega kaj neprespanih noči?
To je velika sprememba. Prej sem imel precej prostega časa, ki sem ga posvečal svojim hobijem, kolesarstvu in srfanju. Tega časa zdaj ni več, ker je ogromno dela na računalniku. Priprava treningov, videoanaliz nasprotnikov. Treba je pogledati ogromno tekem. Mogoče na začetku še ni bilo tako stresno, a seveda zdaj pritisk je. Delam si ga tudi sam. Zagotovo je odgovorno delo, je ogromno neprespanih noči, a to je del poklica. Mogoče je kasneje, ko dobiš tršo kožo, laže.