Pivovarji imajo pet krogov pred koncem na vrhu lestvice tri točke prednosti pred Trimom in Gorenjem, ki pa ima tekmo manj od branilcev naslova, tako da je realna prednost Celjanov pred Velenjčani najbrž le ena točka.

Odločitev o prvaku bo padla v prihodnjih dneh, ko bodo varovanci Tomaža Ocvirka zapored gostovali pri Trebnjem (sobota, tekma bo v Novem mestu) in Velenju (sreda, 12. maja). 30-letni Poteko, ki spada med najbolj izkušene igralce v celjski zasedbi, je prepričan, da bo lovorika ostala v Celju. Več pa v spodnjem intervjuju.

Kazalo je, da bo končnica državnega prvenstva dokaj mirna in da boste brez večjih težav prišli do novega, že 25. naslova, toda po dveh vaših porazih proti Gorenju in Kopru je postalo spet "zanimiveje". Verjamem, da ste s soigralci in trenerjem analizirali tekmi. Kaj je bil po vašem mnenju glavni vzrok za poraza? Slab dan, poškodbe, morda utrujenost po nastopanju na dveh frontah ali večja motivacija nasprotnikov?
Imeli smo vse v svojih rokah, a v športu se stvari hitro obrnejo. Namesto da bi že napol slavili naslov, moramo zdaj še bolj trenirati in se pripravljati na odločilne tekme, kar pa niti ni slabo, saj smo s tem naredili sezono nekako bolj zanimivo. Verjamem pa, da imamo to kakovost, da naslova ne bomo izpustili iz rok. Za dva zaporedna poraza je več vzrokov. Zagotovo se je poznala poškodba Josipa Šarca, ki je bil eden ključnih igralcev. Poleg tega pa je tu še ogromno drugih zelo dobrih igralcev, ki jih pestijo poškodbe. Letos je tekmovalni ritem nekoliko drugačen, naredili smo tudi veliko napak, ki jih do takrat nismo delali. Kakor koli, kar se je zgodilo, ne moremo več spremeniti. V tem trenutku treniramo še bolj zavzeto, kot smo v katerem koli delu letošnje sezone. Vsi igralci se zelo veselimo teh tekem, ker so v končni fazi te najbolj napete in najbolj težke tekme tudi za nas najzanimivejše.

Kljub porazoma imate pet tekem pred koncem prvenstva na vrhu lestvice še vedno vse v svojih rokah. V kakšni formi in kondiciji torej pričakujete konec sezone?
To, da imamo vse v svojih rokah, je v tem trenutku najpomembnejše. Dokler je tako, smo lahko mirni. Treniramo zbrano. Ne ustvarjamo nepotrebnega pritiska, ampak zgolj tistega, ki je zdrav za naš napredek v igri. Verjamem, da je po tej reprezentančni akciji ravno dovolj časa, da se ekipa popolnoma pripravi na napomembnejše tekme v letošnji sezoni.

Kar nekaj igralcev Celja je nastopalo za reprezentanco v prejšnjem tednu. Lahko to morda vpliva na utrujenost oziroma slabšo pripravljenost ali pa ste z nastopi v izbrani vrsti še dvignili formo?
Ne moremo se izgovarjati na utrujenost. Celotno sezono smo navajeni igrati po dve tekmi, tako da v tem nihče od nas ne vidi nobene težave. Dobili smo tudi prost dan. Strokovni štab naše ekipe ve, kako nas je bilo treba regenerirati in v bistvu smo že nazaj v polnem pogonu. Tudi časa je dovolj in sam reprezentančni premor ne more vplivati na to, da kar koli ne bi bilo po načrtu.

Eden od nosilcev igre in ključni mož Josip Šarac je poškodovan. Ali imate dovolj kakovosti, da ga nadomestite?
Ko sta se zgodila ta nesrečna poraza, smo imeli precej poškodovanih igralcev, a na srečo so se nekateri vrnili, tako da bomo lahko zapolnili vrzel, ki je nastala po poškodbi Šarca.

V razmiku štirih dni, 8. in 12. maja, boste odigrali odločilni tekmi za naslov proti obema najbližjima zasledovalcema Trimu in Gorenju. Najprej vas v soboto čaka gostovanje v Trebnjem oziroma v Novem mestu. Prvo srečanje v Zlatorogu ste decembra dobili z 28:25. Kako tokrat do zmage?
Celje ima kakovostno zasedbo. Že dejstvo, koliko je reprezentantov, govori o tem. Osredotočeni smo nase, ne oziramo se na to, kaj bo delal nasprotnik. Svoje zamisli želimo na tekmi izvesti čim bolj do podrobnosti. Ključ do uspeha leži prav v tem. In pa seveda motivacija, borbenost, zavzetost in zbranost na najvišji možni ravni. Torej dejavniki, ki so odvisni izključno od nas.

Kaj je po vašem mnenju najmočnejši adut Trima oziroma kdo se vam zdi najnevarnejši?
Ne bi nikogar posebej izpostavljal. Gre za relativno mlado ekipo, mogoče nekoliko nižjo in hitrejšo. Ne bi rekel, da ima kakšnega posameznika, ki bi kakor koli izstopal. Njihova kolektivna hitra igra in polprotinapadi so najmočnejši adut, kar pa se da z zbrano igro in pa z angažiranostjo zaustaviti.

Razmišljate morda že kaj o Gorenju, ki vas čaka v sredo, ali pa greste korak za korakom?
Če smo še pred 14 dnevi taktizirali s točkami in razmišljali o tem, koliko prednosti smo ustvarili, v tem trenutku nismo več v položaju, ko bi kakršno koli taktiziranje prišlo v poštev. Naš cilj je pet zmag v naslednjih petih tekmah do konca sezone. Obe ekipi sta kakovostni, naš cilj pa je, da obe tekmi dobimo.

Torej, kakšen razplet prvenstva napovedujete? Kdo bo prvak?
Celje Pivovarna Laško, tako kot že zadnjih sedem sezon.

Potem ko ste izpustili nekaj reprezentančnih akcij, ste bili nazadnje spet del izbrane vrste in ji pomagali pri uvrstitvi na evropsko prvenstvo. Kako se je bilo vrniti, kakšni so bili občutki?
Ekipa je bila precej spremenjena, mlajša. Pokazala je veliko motivacije in želje, kar me je veselilo na teh tekmah. Mogoče je manjkalo nekaj pomembnih igralcev, so pa zato priložnost bolj izkoristili tisti, ki so jih nadomestili. Cilj, ki je bil zadan, je bil izpolnjen. Kljub porazu na Poljskem ne moremo nikomur ničesar očitati. Glede na mladost reprezentanca obeta še veliko.

Preizkusili ste se tudi v tujini, dve sezoni (2017–19) ste igrali za Meškov Brest. Vas še mika tujina?
V tem trenutku imam še enoletno pogodbo s Celjem. Trenutno razmišljam samo o državnem prvenstvu in o tem, kaj bomo storili v maju.

Kako ste se spopadli z vsemi omejitvami, ki jih je prinesla pandemija novega koronavirusa. Kaj vam je bilo najtežje?
Najbolj je bil prizadet ritem treningov in tekem. V določenem obdobju je bilo prepovedano trenirati, odpadle so tekme. Sam proces treningov je natančno določen. In ko 14 dni tekem ne igraš, se ritem poruši, kar seveda vpliva tudi na formo in v najslabšem primeru povzroči tudi poškodbe. Zaradi tega je bilo v letošnji sezoni ne samo v Celju, ampak na splošno nekoliko več poškodb, kot smo jih sicer vajeni v športu. Želim si, da bi se ta situacija čim prej umirila, saj pred praznimi dvoranami športnikom ni preprosto in prijetno igrati. Šport je za gledalce, zato že komaj čakamo, da bo Zlatorog ponovno poln.

Kaj počnete, ko ne igrate rokometa?
Poleg rokometa sem tudi študent magistrskega študija na Fakulteti za šport. Sem diplomiran kineziolog in diplomirani profesor športne vzgoje. Naslednji cilj je dokončanje magistrskega študija, nato pa korak za korakom. Ne postavljam si nekih dolgoročnih ciljev, ampak želim izkoristiti vsak dan posebej.