"V Velenju smo imeli občinsko prvenstvo za mlajše dečke. Iztok je takrat igral za velenjsko osnovno šolo Gustava Šiliha in mi padel v oči zaradi svoje višine in močnega strela. Povabil sem ga na trening v Šoštanj, kjer je pred selitvijo v Velenje deloval predhodnik današnjega Gorenja. Poleg njega pa še Ocvirka in Boruta Plaskana. Mlada ekipa je igrala v medrepubliški igri, Iztok je bil najvišji med njimi. Odstopal je v svoji kategoriji, hitro je napredoval, bil je opazen na igrišču in zunaj njega," je o začetkih Pučeve športne poti povedal Požun.

Požun pregovoril Puca, naj dokonča šolo
Puc je po končani osnovni šoli izobraževanje nadaljeval na srednji strojni tehnični šoli v Velenju, ki jo je tudi dokončal, čeprav ga je banjaluški Borac hotel odpeljati že po 3. letniku. "Jaz sem bil nekakšen njegov nadomestni oče, saj pravega ni imel oziroma ga ni poznal. Pregovoril sem ga, da naj konča šolanje, in ubogal me je, tako da se je k Borcu preselil po koncu srednje šole, leta 1986. Želel ga je tudi Slovan, a se je odločil za Borac, ki je bil takrat večji klub, ponudil mu je tudi štipendijo," je pojasnil Požun.

V četrtek komemoracija v Zagrebu
"Iztok je vedno izstopal, vsi so ga poznali, znal je igrati, preigravati in streljati. Bil je pametnejši od drugih," je glavni Pučev adut izpostavil Požun, ki je s Pucem vseskozi ohranjal stike. "Šel sem k njemu v Banjaluko, on je prihajal v Velenje, kjer je imel prijatelje, še posebej Boruta Plaskana, po katerem je dal ime tudi svojemu edinemu sinu. In ko sem ga nekoč vprašal, ali bo imel še kakšnega otroka, mi je odgovoril, da ne, saj ga ne bi mogel imeti tako rad kot Boruta. Tudi ko je bil že v ZDA, me je klical." Požun se bo v četrtek udeležil tudi komemoracije v Zagrebu.