Požun, selektor članske moške reprezentance, meni, da smo pod vtisom uspehov iz leta 2004, ko je Slovenija osvojila srebro na evropskem prvenstvu, Celje pa je zmagalo v Ligi prvakov. "Dosegli smo več, kot je bilo realno. Do leta 2004 smo imeli proračun primerljiv z največjimi evropskimi klubi, potem pa je na drugi strani sledila ekspanzija. Če se danes primerjamo z njimi, smo reveži."

Požun: Domači igralci zapostavljeni
Požun je nadaljeval, da so mladi slovenski igralci v velikih (treh) klubih zapostavljeni v primerjavi s tujci, zato v zadnjih letih ni nihče odšel v tujino, saj se doma ne morejo razvijati. "Odlično razvijamo predvsem igralce z območja nekdanjih jugoslovanskih republik, domačih pa ne," je bil kritičen Velenjčan. Vojko Lazar, trener propadlega Gold Cluba, je ob tem pripomnil, da so klubi morali uvažati igralce, če so želeli ohraniti kakovost.

Zorko: Bil bi dolgčas, če bi bilo Celje vseskozi na vrhu
Kako se z največjo krizo v zgodovini kluba spopadajo v Celju in zakaj je do nje sploh prišlo, smo vprašali direktorja pivovarjev Mija Zorka. "Težko je odgovoriti. Dejstvo je, da je prišlo do menjave vodstvene garniture. Prišel je nov trener z novo filozofijo. Kljub temu smo menili, da bomo bolj konkurenčni. A po drugi strani, čeprav kot direktor tega ne bi smel reči, bi bilo dolgočasno, če bi Celje vseskozi vladalo. Vsekakor pa se ni smiselno preveč ozirati nazaj, ampak je treba gledati naprej. Želimo spet vrniti nasmeh na ustnice, vrniti Celje na vrh in napolniti Zlatorog. Tudi s tremi domačimi okrepitvami (Pajovičem, Zormanom in Vugrincem, op. a.)."

Na drugi strani pa je presenečenje prvenstva Slovan, ki se s polprofesionalno ekipo bori celo za 3. mesto, čeprav se vseskozi ubada z velikimi finančnimi težavami. Kljub temu Ljubljane to ne gane preveč: "Ljubljana je specifično mesto. Če narediš rezultat, ni nič," je razmišljal trener Slovana Boris Denič.

Cvijič: Gre za katarzo odnosov
Dolgoletni rokometni novinar Goran Cvijič je ocenil, da je rokometna scena v Sloveniji v fazi 'katarze odnosov' in boja za oblast. Glede prihodnosti pa ni pesimist. Izjemno pomembni so majhni klubi, brez katerih tudi veliki trije (Gorenje, Celje PL in Cimos) ne morejo. Podoben je tudi pogled generalnega sekretarja Rokometne zveze Slovenije Tomaža Jeršiča: "Tudi klubi 4, 5, 6, vse do 12 so važni. In dokazujejo, da denar ni številka ena, čeprav je pomemben." Dodal je še, da delajo vse, da se reprezentanca v bližnjih kvalifikacijah uvrsti na evropsko prvenstvo. Še enega spodrsljaja si ne sme privoščiti.

Težava slovenskega športa je kriza vodenja
Požun je v nadaljevanju izpostavil, da bi morali biti igralci in trenerji bolj zaščiteni v primeru neizpolnjevanja obveznosti s strani klubov. "Če hoče kdo zdaj izterjati dolgove, mu preostanejo samo sodni mlini, ki pa meljejo zelo počasi. Igralci in trenerji so zreducirani na tuje delavce, ki jih najamejo." Direktor Združenja rokometnih prvoligašev (ZROPS) Aleš Jug je pojasnil, da bo težavo v veliki meri rešil sistem licenciranja, ki bo tekmovanje dvignil na bolj profesionalno raven, saj bo od klubov zahteval izpolnjevanje športnih, infrastrukturnih, kadrovskih in finančnih kriterijev za prihajajočo sezono. Poleg tega bodo morali imeti klubi za leto dni nazaj poravnane vse finančne obveznosti. "Težava slovenskega športa je problem menedžmenta. Gre za krizo vodenja. Igralci in trenerji so profesionalni, podporno osebje pa amatersko. Službe danes trajajo do štirih ali šestih, potem pa se naredi še nekaj za klub," je še dodal Jug.

Aleš Vozel