Slavnostnega dogodka, ki se bo začel ob 18.30, se bodo udeležili številni visoki gosti, kot so predsednik Evropske rokometne zveze (EHF) Michael Wiederer, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) Bogdan Gabrovec, minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo in mnogi drugi.

Rokometna zveza Slovenije je bila ustanovljena leta 1949 v okviru tedanje Rokometne zveze Jugoslavije. Prvi predsednik RZS je bil Vlado Žorž, na slovenskih tleh pa je bilo tedaj aktivnih šest rokometnih klubov: Enotnost Ljubljana, Kladivar Celje, Polet Maribor, Ptuj, Lendava in Murska Sobota. Prvo republiško prvenstvo v velikem rokometu je osvojila celjska ekipa.

Prvi prvak ljubljanska Svoboda
V sezoni 1952/53 je bilo odigrano prvo republiško prvenstvo, prvi naslov pa je v moški in ženski konkurenci osvojila ljubljanska Svoboda. Leta 1967 je bilo na sporedu prvo pokalno tekmovanje, v moški konkurenci je slavil Partizan Slovenj Gradec, v ženski pa Partizan Selca. V naslednjih letih je priljubljenost igre iz leta v leto naraščala. Rokomet je pritegnil vedno večje število privržencev in leta 1975 je bilo v Sloveniji registriranih že več kot sto moških in ženskih klubov.

Ljubljanski Slovan prvak Jugoslavije in finalist pokala državnih prvakov
Slovenski rokomet je v nekdanji Jugoslaviji igral pomembno vlogo, najuspešnejši klubi pa so bili Celje, Slovan, Olimpija, Rudar in Branik, ki so uspešno nastopali v takratni prvi zvezni ligi in jugoslovanskem pokalu. Največji uspeh doslej je dosegel ljubljanski Slovan, ki je v sezoni 1979/80 osvojil naslov državnega prvaka, leto kasneje pa zaigral v finalu evropskega pokala državnih prvakov, kjer je moral priznati premoč tedaj vzhodnonemškemu Magdeburgu.
V članskih reprezentancah nekdanje Jugoslavije je iz Slovenije nastopilo 15 igralcev in devet igralk. Največ nastopov so imeli med moškimi Rolando Pušnik (134 nastopov), Vlado Bojovič (102), Iztok Puc (97) in Leopold Kalin (18), med ženskami pa Alenka Cuderman (75), Tanja Polajnar (62) in Sonja Čotar (40).

Prvi naslov v samostojni Sloveniji za Celjane in Olimpijo
Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 je po samostojni poti krenila tudi Rokometna zveza Slovenije ter že naslednje leto postala enakopravna članica Evropske rokometne zveze (EHF) in Mednarodne rokometne zveze (IHF). V sezoni 1991/92 je bilo odigrano prvo državno prvenstvo v samostojni Sloveniji, prvi naslov državnih prvakov so v moški konkurenci osvojili rokometaši Celja Pivovarne Laško, v ženski pa rokometašice Belinke Olimpija.

Slovenske ekipe so v sezoni 1992/93 prvič nastopile v evropskih pokalih, slovenske rokometne reprezentance pa so v vseh starostnih kategorijah postopoma začele svoje nastope na mednarodnem prizorišču.

Slovenija srebrna na evropskem prvenstvu, bronasta na svetovnem in trikrat na OI
Moška reprezentanca je svojo prvo kolajno na mednarodni sceni osvojila na sredozemskih igrah v Franciji 1993, ko je bila tretja. V naslednjem obdobju je nekajkrat posegla po zvezdah, najbolj na domačem evropskem prvenstvu 2004, ko je v velikem finalu morala priznati premoč Nemčije, ter 13 let kasneje, ko je na svetovnem prvenstvu v Franciji osvojila bronasto kolajno po zmagi nad Hrvaško. Ob tem je še trikrat nastopila na poletnih olimpijskih igrah v Sydneyju 2000, Atenah 2004 in Riu de Janeiru 2016.

Celjani osvojili Ligo prvakov, krimovke pa Ligo prvakinj
Na klubski sceni so najgloblje sledi pustili rokometaši Celja Pivovarne Laško. V sanjskem rokometnem letu 2004 – tedaj je Slovenija osvojila drugo mesto na EP in drugič v zgodovini nastopila na poletnih olimpijskih igrah v Atenah – so osvojili prvo mesto v elitni ligi prvakov. V najbolj imenitnem klubskem tekmovanju so dvakrat slavile tudi rokometašice Krima Mercatorja v letih 2001 in 2003. Med večje dosežke vsekakor sodi tudi končna zmaga rokometašic Robita Olimpije v pokalu EHF leta 1997, preboj ljubljanske ekipe Prule 67 v polfinale lige prvakov leta 2003, drugo mesto velenjskega Gorenja v pokalu EHF leta 2009 ...