55-letnemu črnogorskemu strokovnjaku, ki je maja lani sedel na slovensko klop, ni lahko. Potem ko je s Slovenijo januarsko evropsko prvenstvo na Poljskem moral zapustiti po skupinskem delu, kjer so bili boljši poznejši finalisti Španci in Nemci ter Švedi, ga podobno težka naloga čaka tudi konec tedna v Malmöju, kjer bo v konkurenci domače Švedske, Španije in Irana poskušal Slovenijo pripeljati na eno izmed prvih dveh mest, ki vodijo na olimpijske igre v Rio de Janeiro.

Žreb Slovencem znova ni bil naklonjen, a to Vujoviću in njegovim varovancem ne jemlje poguma in optimizma. "Razpoloženje v reprezentanci je zelo dobro. Imamo mirnost. V Malmö gremo brez velikih izjav, a trdno prepričani, da hočemo in zmoremo," je odločen Vujović, ki mu veliko pomeni tudi podpora predsednika Rokometne zveze Slovenije (RZS) Franja Bobinca: "Dejal mi je, da verjame vame in igralce, zato želi, da triletno pogodbo oddelam do konca."

Naporni dnevi so za vami in pred vami. Borite se oziroma ste se na dveh frontah. Kako torej prenašate napore?
Trenutno sem nalogo z Zagrebom oddelal, odigrali smo zaključni turnir Lige Seha. S polovičnim uspehom. V polfinalu smo izgubili z Vardarjem, nato pa smo v tekmi za tretje mesto premagali Brest Meškov. Zdaj pa prihaja še ena pomembna naloga, pa ne samo zame, ampak za vso slovensko športno javnost. Poskusili se bomo uvrstiti na olimpijske igre. Zelo sem motiviran. Vsi igralci delijo mojo miselnost, vsi smo prišli z veliko entuziazma in želje, tako da mi je precej lažje prenašati vse te napore.

Z Zagrebom ste v Ligi prvakov izločili Rhein Neckar Lowen in še enkrat dokazali, da veste, kako se premagujejo favoriti. V podobnem položaju kot Zagreb bo v Malmöju tudi Slovenija. Boste uporabili kakšne prijeme iz Nemčije tudi na Švedskem?
To je na neki način dobro sporočilo igralcem Slovenije, da je mogoče premagati tudi zelo močne nasprotnike. Zagotovo lahko nekatere metode in motivacijske prijeme uporabim za Malmö. Vsekakor menim, da imamo zelo dobre možnosti. Na evropskem prvenstvu smo bili korak do zmage nad Španije. Švedi so nam zabili gol v zadnjih sekundah, potem ko smo s presingom poskušali odvzeti žogo. Na takšnih tekmah se ekipa, ki izgubi, nauči več kot tista, ki zmaguje. In zelo smo motivirani, da se iz tega kaj naučimo. Vsi pa se zavedamo, da je za nekatere igralce, mlajši jo bodo imeli še, zadnja priložnost, da se uvrstimo na olimpijske igre. In iz tega črpamo svoje adute in motivacijo.

Časa ni veliko, kaj se da sploh narediti v tem kratkem obdobju? Čemu boste namenili največ pozornosti?
Poleg tehnično-taktičnih podrobnosti, ki jih moraš vedno delati, sta pomembnejši motivacija in prepričanje, da hočemo in želimo. Ko ena ekipa razmišlja tako, potem je uspeh zelo blizu. Lahko naredite najboljšo taktiko, lahko imate najboljšega tehničnega igralca na svetu, a če oni nimajo motivacije, želje in moči, da to naredijo, potem vse to nič ne pomeni. Lahko pa imate igralce, ki tehnično niso tako izurjeni, a po drugi strani s svojo željo, in prepričanjem, vero v sebe, to lahko nadomestijo.

Kakšen je vaš vtis, sta želja in motivacija pri reprezentanci dovolj veliki?
Imam vtis, da so vsi v precej boljši formi kot na evropskem prvenstvu. Močnejši smo za Jureta Dolenca, ki je zdrav. Smo motivirani. Razpoloženje v reprezentanci je zelo dobro. Imamo mirnost. V Malmö gremo brez velikih izjav, a trdno prepričani, da hočemo in zmoremo.

Omenili ste že, da ste na evropskem prvenstvu odigrali zelo dobro tako proti Španiji kot proti Švedski. Zdaj bo treba pokazati še nekaj več. Ima Slovenija še kaj dodati?
Nesrečno je, če tečete na 100 metrov, pa nekomu daste prednost 50 metrov in ga potem vseskozi lovite. Slovenija ne sme dovoliti, da nasprotnik pobegne, da vodi. Imamo dovolj kakovostnih in izkušenih igralcev, da lahko nadziramo tekmo. Zagotovo moramo narediti nekaj stvari v obrambi in v napadu, da bi to počeli bolje. Upam in zdi se mi, da je Borut Mačkovšek, ki ga pogosto omenjamo, v precej boljši strelski formi. Poklicali smo še Žigo Mlakarja, ki je morda v strelskem smislu nevarnejši od Davida Miklavčiča in Vida Kavtičnika. Zagotovo imam sebe za kreativnejšega, kot sta to španski in švedski selektor. Prav tako menim, da sta pri mojih igralcih kreativnost in improvizacija večja, kot sta pri Špancih in Skandinavcih.

Odločilna bo verjetno tekma s Švedi. Boste kaj taktizirali, ali boste šli na obeh tekmah na zmago?
Mislim, da nimamo možnosti, da kalkuliramo. Najbolj bi si želel, da takoj premagamo Špance, potem pa enako poskušamo proti Švedom. Zmaga bi nam zagotovila gotovo napredovanje, medtem ko poraz ne bi bil nujno usoden. Ne glede na kakovost mislim, da je Špance na nevtralnem terenu lažje premagati kot Švede na njihovem.

Vi se ne izgovarjate na to, a dejstvo je, da Slovenija pod vašim vodstvom nima ravno sreče z žrebom. Tako na evropskem kot tudi zdaj v Malmöju bi težko dobili težje nasprotnike. Kako gledate na to?
Očitno mi je v življenju tako usojeno, da moram vedno iti po težji poti. Tako na evropskem kot tudi v prihajajočih kvalifikacijah, pa tudi ne nazadnje junija, ko se bomo pomerili z Norvežani za odhod na svetovno prvenstvo v Franciji, gre za izjemno težke nasprotnike. A mislim, da to krepi mene kot trenerja in mojo ekipo. Enostavno se navadiš, da igraš takšne tekme. In ko to dosežeš, potem je ekipa pripravljena za velike rezultate.

Slovenija nikoli ni slovela po izrazitih strelcih z zunanjih položajev, brez katerih v boju za najvišja mesta ne moreš. Ali ste razmišljali, kako bi na sistemski ravni Slovenija to spremenila. Bi morali, na primer, pobrati kakšne igralce v mlajših selekcijah iz košarke ali odbojke?

Rekel sem, da je to vprašanje za strokovni svet trenerske organizacije. Slovenija v mlajših selekcijah dosega odlične rezultate, ker so hitrejši, manjši in okretnejši. A ko pridejo v člansko konkurenco, bodisi izginejo bodisi pa so srednji zunanji ali pa jih porinejo na pivota. Močni in visoki Vid Poteko, Blaž Blagotinšek in Matej Gaber so bili predtem zunanji, pa so jih prestavili na pivote. V mlajših selekcijah se ne dela dovolj dobro z rokometaši, ki so visoki in počasni, pa se nekako ne vklopijo v igro, zato jih zapostavljajo oziroma jih porinejo na pivota, da ne "ovirajo" igre. Zagotovo bi pripomoglo h kakovosti reprezentance, če bi iz košarke ali odbojke pripeljali kakšne igralce. Zdaj ni Pajovića, ni Vugrinca, igralcev, ki so nekoč krasili reprezentanco, in ne vidim, da bi se na tem področju v kratkem lahko zgodile kakšne spremembe.

Če se uvrstite v Rio de Janeiro, potem bo reprezentanca do avgusta ostala ista. Če ne, pa bo nastopila pomladitev. Kako velika?
Brez Gorazda Škofa, Vida Kavtičnika in Uroša Zormana, to ni korenita pomladitev. V sestavu 20 igralcev zamenjati tri, to ni korenito. Ampak mislim, da bodo igralci, kot so Bombač, Dolenec, Blagotinšek, Mačkovšek, Gaber dolgo igrali za Slovenijo in upam, da bodo dosegali velike uspehe.

Predvidevam, da sta se s predsednikom RZS-ja Franjem Bobincem tudi pred tem ciklusom tekem pogovorila. O čem sta govorila?
Povedal sem mu, da imamo zelo težke nasprotnike in da se lahko zgodi črn scenarij, to je, da nam ne uspe. In da bi potem razmišljal v smeri, da ponudi možnost nekomu drugemu, ne glede na to, s kako težkimi nasprotniki igramo. Odgovoril mi je, da mi o tem ni treba govoriti in da je potrebno potrpljenje. Začel se je neki proces, ki se ne konča v treh mesecih ali pa treh dneh. Dejal je, da je potreben daljši čas, da pa verjame vame in igralce, da ne razmišlja o kakršni koli menjavi. Želi, da oddelam triletno pogodbo do konca. To mi je veliko pomenilo. Mislim sicer, da ni potrebno, da zavzemam mesto, če kdo meni, da je boljši od mene. Vsekakor pa se bom trudil, da dam najboljše, kar zmorem, tej reprezentanci. Z mojim prihodom se je obrambna motivacija dvignila na neko višjo raven. Nobeni ekipi na evropskem prvenstvu ni bilo lahko, nobena se ni naigrala proti nam. Slovenija ne prejema več po 32, 34, 35 golov, kot se je to dogajalo v preteklosti. Zdaj moramo izboljšati še tranzicijo in napad, kar pa je povezano z boljšimi strelci z razdalje. In če bosta Mačkovšek in Dolenec v boljši formi, potem nam bo precej lažje.

Aleš Vozel, @vozela1