Niz sedmih zmag traja od Zaragoze do Barcelone, od Poljske prek Rusije. Kje so meje? Pesimisti boste rekli, da prihaja Španija, optimisti pa ste tako ali tako še od sinoči obdržali veselje in radost ter vam je popolnoma vseeno.

Na srečo za grobost obstaja kazen
Verjamem, da vas ni malo, ki bi med včerajšnjo tekmo in ob naraščajoči grobosti in nešportnosti ruskih medvedov v centralnem bloku najraje skočil v radijski ali televizijski sprejemnik, a na srečo obstajajo rdeči kartoni in preostale športne kazni za tovrstne prekrške. Najhujša kazen pa je poraz za moštvo, ki skuša na tak način zmagati.

Selektor je s Pucljem zadel bistvo
Tudi Slovenija je imela svojega specialista za obrambo. Boris Denič je iz Slovenije pet pred dvanajsto poklical Petra Puclja. Z njim je zadel bistvo v čvrstosti slovenske reprezentance - četri slovenski krožni napadalec je brez besed pobral kovček in priletel v Barcelono. V prvih urah v sredo je pogledal videozapise, ki so mu jih pripravili v strokovnem štabu, v praksi vse ponovil na treningu in odigral vrhunsko.

Skube zbral pogum v težkem trenutku
Selektor je imel nos, ne dvomite o njegovih odločitvah tudi v končnici, čeprav čakajoč na eksplozijo Sebastiana Skubeta. Z njim je dobil nekoga, ki je izsiljeval prekrške, pridobival čas in obenem še zadel iz nemogočega položaja - zadnjega slovenskega za zmago in polfinale. Skube, ki je bil do tega prvenstva s svojimi prodori strup za skoraj vse obrambne igralce, se je z golom otresel madeža iz Srbije, ko je proti Makedoniji zgrešil za podaljšek, ki bi omogočal lov na peto mesto. Takrat je imel precej bolj izdelano priložnost. Zbrati pogum v sinočnjem trenutku je bilo gotovo težko.

A pogum ima tudi ta reprezentanca. Naj ga zadrži tudi za obračun s Španijo. V dvorani bo, če ne drugega, precej bolj toplo, saj bo nabito polna.