Granollers je mesto, ki skupaj z okolico šteje dobrih 65.000 prebivalcev in je zapisano rokometu, kar se vidi na vsakem koraku. Tudi ob vstopu v olimpijsko dvorano, saj je bil tu del olimpijskega turnirja ob igrah v Barceloni. Imajo zelo lično opremljen kotiček, kjer je dokumentirana celotna zgodovina rokometa v mestu, ki je bil v določenem trenutku preteklosti celo najbolj prepoznaven klub v Španiji.

Zaradi pandemije iz večjih v manjše dvorane in kraje

Zgodovina delovanja sega kar 77 let v preteklost, Granollers se v tem času ponaša tudi z velikimi evropskimi zmagami in tudi evropskimi lovorikami. Ob moškem gojijo tudi ženski rokomet in prav nič ni čudno, da so Španci ob svoji kandidaturi na seznam prirediteljev uvrstili tudi to rokometno središče med Sredozemskim morjem in Pireneji, ki se v ozadju že kažejo s sneženo površino.

Ob prvotnem scenariju so sicer Španci želeli imeti glavni del turnirja v sloviti olimpijski palači San Jordi nad Barcelono. Na koncu so se tudi ob trenutni zdravstveni situaciji odločili za manjše dvorane in zdaj že nekoliko dotrajana športna palača v Granollersu je dobila primat, da se tu igra večji del tekem jubilejnega 25. svetovnega prvenstva.

Barcelona 1992 sprožila razcvet ženskega rokometa

Presenetljivo je Španija prvič organizatorka tako odmevnega tekmovanja v ženski konkurenci. In tukajšnji rokometni zanesenjaki nam hitijo razložit, da je pravi razcvet ženski rokomet v Španiji doživel šele z olimpijskimi igrami v Barceloni. Torej poldrugo desetletje pozneje, ko so ženske prvič nastopile na olimpijskih igrah.

Španke pa so ob domačem uvodu v treh tekmah trikrat tudi izgubile. Zdaj pa so med reprezentancami, ki na vsakem turnirju igrajo vidno vlogo. Imajo tudi že olimpijsko odličje, nazadnje na svetovnem prvenstvu so bile druge in to bi pred domačimi gledalci rade spremenile v zlato medaljo.

Slovenski remont za domači EP in Pariz 2024?

Vse to tudi kaže na to, kako dolgotrajno je delo v športu, če želiš sestaviti zares dobro ekipo. Prihodnje leto v tem času bo evropsko prvenstvo pri nas – v Celju in Ljubljani, ob tekmah Slovenije tu pa največkrat slišimo, kako pomembna je gradnja ekipe za prihodnje leto.

Slovenke so bile zelo odločno zraven že leta 1997 in potem imele dolgo luknjo brez velikih tekmovanj. Ob vsem si lahko le želimo, da ta gradnja ekipe za prihodnje leto in morebitni nastop na olimpijskih igrah v Parizu ni stekla prepozno. Vmes nas je zapustil Uroš Bregar in zamenjava zanj je več kot očitno dobra. Dragan Adžić z ekipo dela s pravim občutkom in z obilico znanja. Mora pa imeti reprezentanca zaupanje prav vseh, kar se je vrsto let pogrešalo. Primer Španije je več kot nazoren in zanimivo, da gostiteljica SP-ja že lep čas nima ekipe v Ligi prvakinj.