Tamše pravi, da je začetek letošnje sezone specifičen, saj zaradi nastopa na olimpijskih igrah večino priprav ni mogel računati na Miho Zarabca, Vida Poteka, Urbana Lesjaka in Blaža Janca. Manjkala sta tudi mlada reprezentanta Jaka Malus in Gal Marguč. A kot poudarja Velenjčan na celjski klopi, ne išče alibijev oziroma izgovorov, ampak želi moštvo s trdim delom čim prej dvigniti na raven igre, ki bo prinašala točke tudi proti (naj)močnejšim nasprotnikom.

Kielce, Rhein-Neckar Löwen, Vardar, Zagreb, Meškov Brest, Pick Szeged in Kristianstad so letošnji nasprotniki Celjanov v Ligi prvakov. Zdi se, da je skupina nekoliko lažja kot v lanski sezoni, a Tamše meni, da niti ne. "Mislim, da je letošnja skupina še močnejša od lanske, a ob tem mislim in srčno upam, da je skupina izenačena. Da lahko ob dobrem dnevu vsakdo premaga vsakogar. In upam, da bomo čim hitreje prišli na raven igre, s katero bi lahko parirali oziroma osvajali točke," si želi Tamše.

Tako kot v lanski sezoni boste tudi letos na začetku Lige prvakov igrali z Zagrebom. Lani ste v drugem krogu izgubili za gol (20:21). Si upate napovedati razplet letošnje uvodne tekme?
Spomin na lansko tekmo je še zelo živ. Vso tekmo smo vodili, igrali dobro, imeli vse niti igre v svojih rokah, potem pa v zadnjih osmih minutah v napadu zatajili. Oziroma je bil na drugi strani vratar Filip Ivić nepremagljiv, kar je na koncu vodilo k porazu, ki ni dobro vplival na ekipo oziroma na nadaljevanje sezone. Leto je naokoli. V soboto nas čaka nova tekma, kakovosten nasprotnik. Nesmiselno je napovedovati rezultat. Naša želja je in naredili bomo vse za to, da letos sezono odpremo z dobrim rezultatom. Na drugi strani je Zagreb, ki je v primerjavi z lansko sezono izgubil dva igralca, Filipa Ivića in Luko Stepančića. A obstoječi kader so okrepili s tremi slovenskimi reprezentanti Davidom Miklavčičem, Matevžem Skokom in Darkom Cingesarjem ter izkušenim Igorjem Vorijem, s čimer so lepo zapolnili mozaik svoje ekipe.

Je dejstvo, da Zagreb vodi slovenski selektor Veselin Vujović, zanj pa igrajo tudi že omenjeni Slovenci Miklavčič, Cingesar in Skok, kakšna dodatna motivacija za vas osebno in za igralce ali je to zgolj tekma kot vsaka druga?
Verjamem, da bodo vsi igralci, ki so pod Vujovićem v reprezentanci, poskušali vse, da se utrdijo oziroma učvrstijo njegovo zaupanje. Prav tako pa verjamem in upam, da se bodo tudi vsi drugi
želeli dokazati, tako meni kot tudi vsem drugim. Če bodo to pokazali, kar znajo, potem bo tudi naša igra lepa in rezultat ne bo izostal.

Sezono ste sicer že začeli. Pričakovano ste osvojili superpokal, nanizali tri zmage v Ligi Seha, a tudi gladko izgubili proti favoritu Veszpremu in tudi Vardarju, ki je po imenih zagotovo močnejši. Kakšna je vaša ocena teh prvih tekem?
Ponavljam se že kot star gramofon, a ta sezona oziroma njen začetek je zelo specifičen, drugačen od prejšnjih. Zdaj smo počasi začeli sestavljati vse skupaj, a žal časa ni veliko. Vem, da je v fantih še vedno veliko rezerve in potenciala, za katerega srčno upam, da ga spravimo na plano čim hitreje in da začnemo kontinuirano igrati na ravni, ki smo jo pokazali že v večjem delu lanske sezone. To je naš poglavitni cilj in s tem v mislih bomo tudi delovali. Res je, da je za nami že nekaj tekem v Ligi Seha. Imeli smo naporen ritem potovanj, doletele so nas še viroze in poškodbe. A kljub temu smo se s treh tekmovanj vrnili z devetimi točkami. Žal je za nas domači parket še neosvojljiv, kar zagotovo ni najbolj lepo. A preprosto sta Veszprem in Vardar v tem trenutku močnejša, kar sta pokazala tudi na igrišču.

Moštvo verjetno čuti negativne posledice, ker ste večino priprav opravili brez, lahko rečemo, nosilcev igre na svojih položajih Mihe Zarabca, Urbana Lesjaka, Vida Poteka in Blaža Janca, ki so igrali na olimpijskih igrah.
Poleg tega ni bilo še mladinskih reprezentantov Jake Malusa in Gala Marguča. To se žal kaže, a to ne sme biti alibi za nas. Vem in verjamem, česa so ti fantje sposobni tako posamično kot tudi ekipa. Želim jih regenerirati in jim nameniti počitek ter dvigniti na višjo raven, kar je sicer veliko lažje govoriti kot narediti, a druge poti ni. To ne sme biti alibi, ampak stvar, ki nam mora vliti dodatni zagon k čimprejšnji vrnitvi v tiste tirnice, ki si jih želimo.

Pred sezono ste pripeljali Boruta Mačkovška in Kristiana Bećirija, odšel je Blaž Blagotinšek. Članskemu moštvu ste priključili še nekaj mladih igralcev. Kako bi moč te ekipe primerjali s tisto iz lanske sezone?
Moram reči, da zagotovo nisem pričakoval odhoda Blagotinška. Ob tem se je isti dan poškodoval še Žiga Mlakar, ki se zdaj uspešno vrača po poškodbi meniskusa. Po nenadnem odhodu
Blagotinška smo se morali - seveda glede na naše finančne zmožnosti - hitro odzvati. Pripeljali smo Bećirija, ki je mlad in perspektiven. Ob tem smo se zavestno odločili, da bomo ponudili priložnost mlademu Maticu Grošlju in še komu. To so procesi, ki se ne morejo zgoditi čez noč, čeprav bi si vsi v klubu in vsi, ki imajo ta klub radi, želeli, da bi se to zgodilo takoj. Ampak preprosto določene stvari potrebujejo čas. Ekipa vsekakor ima potencial in rezerve. V tem trenutku vsekakor še ni na tisti ravni, kot je bila lanska, ampak prav to sta izziv in naloga, ki ju želimo s svojimi sodelavci čim prej opraviti.

Zdi se, da je letošnja skupina Lige prvakov nekoliko ugodnejša kot lanska za preboj v osmino finala. Kakšne so možnosti Celja, da osvoji eno od prvih šestih mest, ki vodijo naprej?

Mislim, da je letošnja skupina še močnejša od lanske, a ob tem mislim in srčno upam, da je skupina izenačena. Da lahko ob dobrem dnevu vsakdo premaga vsakogar. In upam, da bomo mi čim hitreje prišli na raven igre, s katero bi lahko parirali oziroma osvajali točke. Vemo, da skupinski del Lige prvakov traja pet mesecev. Gre za 14 tekem, v katerih se lahko zgodi marsikaj, zato bo treba biti maksimalno zbran in pripravljen skozi celotno sezono, saj vemo, da nam je v lanski sezoni napredovanje iz skupine odnesel en strel. In to priča o tem, da je treba biti vztrajen skozi celotno ligo vse do konca. Mislim, da se bo v naši skupini dogajalo marsikaj. Kielce kot evropski prvak so zagotovo favorit, a tu so tudi Rhein Neckar Lowen, bogata Meškov in Szeged, dobri Zagreb, bogati Vardar, ki cilja ne samo na zaključni turnir, ampak tudi na naslov evropskega prvaka. Tu sta tudi Celje in Kristianstad, ki želita zagreniti življenje prej naštetim, zato bo zelo zanimivo in pestro.

Na stavnicah najvišje kotira bogati PSG, a za zdaj mu kljub velikanskim vložkom še ni uspelo osvojiti Lige prvakov. Menite, da se bo opekel tudi letos? Kdo so za vas glavni favoriti?
Ne bi dal roke v ogenj za to, da bo že letos PSG osvojil Ligo prvakov, čeprav ima res tako po imenih kot tudi po zaslužkih izjemno dobro ekipo, ampak rokomet je zelo nepredvidljiv in ne vidim junaka, ki bi znal napovedati končnega zmagovalca. Krog favoritov se je razširil, ker se je povečalo vlaganje v rokomet. Po mojem mnenju je vsaj od pet do osem kandidatov za naslov evropskega prvaka.

Na domačem prizorišču, kjer branite dve lovoriki, bo slej ko prej vaš najmočnejši tekmec Gorenje. Tesno ste dobili prvi derbi sezone. Menite, da letos lahko pričakujemo bolj izenačen dvoboj, kot je bil denimo v zadnjih dveh sezonah?
Mislim, da je bilo v zadnjih dveh, treh letih razmerje v ekipah enako, kar zadeva finančne vložke in kakovost posameznikov. A preprosto smo se odzvali na vseh teh tekmah dobro oziroma na
nekaterih zelo dobro in delo opravili zelo uspešno. Enako pričakujem tudi v letošnji sezoni. Seveda je ob Gorenju treba pričakovati Koper in Ribnico, ki že kažeta svojo kakovost v domači ligi. Ne bi rad odpisal tudi vseh drugih. Predvsem mislim na Maribor in seveda tudi vse druge, ki bodo poskušali narediti vse, da se uvrstijo med štiri najbolje ekipe in potem odigrajo tudi končnico z nami in Velenjem. Zna se zgoditi, da bo letos štiri ali pet ekip tesno skupaj na štartu in potem je na 12 tekmah marsikaj mogoče, tako da bodo po mojem mnenju april, maj in junij zelo zanimivi.

Za konec še vaša ocena rokometnega turnirja na olimpijskih igrah. Slovenija je s šestim mestom dosegla lep uspeh, čeprav mogoče koga moti gladek poraz proti poznejšim prvakom Dancem. Kakšen je torej vaš pogled na igre in uvrstitev Slovenije?

Moj pogled ostaja isti, kot je bil takoj po koncu OI - zelo pozitiven in dober. Igrali smo zanimiv in dopadljiv rokomet, tudi rezultatsko uspešen. In na koncu popolnoma zasluženo osvojili šesto mesto. Z malo sreče in z malce več izkušenj ter znanja bi lahko prišli v polfinale in v boj za medalje, ampak kljub temu moram reči, da je slovenska reprezentanca pustila zelo, zelo dober vtis.

Vas je v finalu morda presenetila suverena zmaga Dancev nad Francozi?
Iskreno mislim, da Danci skozi celoten turni niso kazali takšne igre. Če bi nekdo po prvih treh, štirih krogih dejal, da bodo Danci olimpijski prvaki, bi se mu vsi smejali. Ampak očitno so dobro tempirali formo in bili najboljši, ko je bilo najbolj potrebno, to je od četrtfinala naprej. V finalu so nato postavili piko na i. Na koncu so zasluženo slavili naslov olimpijskih prvakov. Čeprav so morda Francozi pustili boljši vtis.

Aleš Vozel, @vozela1