47-letni Celjan se je med trenerske zvezde zapisal kot selektor slovenske moške rokometne reprezentance, ki je leta 2004 osvojila srebrno medaljo na domačem evropskem prvenstvu, in kot trener rokometašic Krima, ki ga je dvakrat (2001, 2003) popeljal do evropske krone.

Zdaj je pred novim, najbrž največjim izzivom doslej: "domači" klub v prihodnjih treh sezonah vrniti na pota stare slave. Pot do uspeha vodi le prek popolnega profesionalizma tako na igrišču kot tudi zunaj njega. Prva resna preizkušnja bo uvodna tekma Lige prvakov (nedelja ob 17.00) proti Chamberyju.

Vaše ime je povezano z nekaterimi največjimi uspehi slovenskega rokometa, kot sta srebro moške reprezentance na evropskem prvenstvu in naslov evropskega prvaka s Krimom. Čutite morda pretekle lovorike kot dodaten pritisk oziroma breme, saj se nekako pričakuje, da boste tudi s Celjem spisali zgodbo o uspehu?
Ne, jaz ne čutim pritiska. Lahko rečem, da sem zelo vesel, da sem bil del uspešnih zgodb, ki jih nekateri nikoli ne doživijo. Dejstvo je, da ti rezultati niso edini pomembni. Verjamem, da je še pomembnejša pravilna pot, po kateri smo hodili. Te poti se bomo držali tudi v Celju.

Podpisali ste triletno pogodbo. Ali lahko razkrijete, kakšni so vaši načrti za posamezno sezono? Za letošnjo ste dejali, da bo za nekatere igralce kvalifikacijska.
Dobro veste, da je v klubu prišlo do sprememb. V letošnji sezoni postavljamo temelje za prihodnost. Celje je tako velik klub, da mora biti vedno pred osebnimi interesi kogar koli. Osnovni aksiom je: kdor hoče nositi celjski dres, ta mora na vsaki tekmi - ne glede na to, kdaj, za kaj se igra in kje - dati svoj maksimum. Če tega ni sposoben, si dresa ne zasluži. V takem klubu lahko igrajo samo močni in karakterno pravi igralci.

Je v vaši viziji tudi ponoven naskok na evropski vrh?
V tem trenutku je o tem težko govoriti. Najbolj poglavitno je, da Celje znova postane klub, ki se bo lahko boril za sam vrh. Priti na sam vrh pa ni tako enostavno. Trenutno nismo konkurenčni za evropsko 'špico'.

Prevzeli ste moštvo, ki je bilo v veliki meri že sestavljeno. Na katerem igralnem mestu je najmočnejše in kje najšibkejše?
Definitivno smo z odhodom Gorazda Škofa izgubili kvaliteto v vratih. Nekoliko škriplje tudi zunanja linija, medtem ko so ostali položaji kvalitetno pokriti.

S Tonetom Tisljem smo se pogovarjali v torek popoldne, ko prestop Bena Lapajneta še ni bil uradno potrjen.

Kako je odhod Gorazda Škofa vplival na vzdušje v moštvu, in ali držijo govorice, da naj bi zamenjavo zanj poiskali v Benu Lapajnetu?
Cela ekipa je reagirala dobro. Treba je vedeti, da smo štartali v novo sezono brez prvega vratarja in brez petih igralcev, ki so bili lani nosilci igre. Dejstvo je, da imamo v tem trenutku dva mlada vratarja, Aljošo Rezarja, ki se je že izkazal, in Aljošo Čudiča. Za tekmovanje na treh frontah bi bilo lahko breme preveliko za oba. Zato iščemo zamenjavo za Škofa, ki bi nato še eno sezono branil v Celju.

Na preizkušnji ste imeli tudi Valerija Mgjakova. Zakaj podpis pogodbe ni bil realiziran?
V napadu je bil zelo kvaliteten, a žal v obrambi ni bil sposoben odigrati zadovoljivo. Na srečo smo nato dobili Branka Bedekoviča, ki lahko igra kvalitetno v obe smeri.

Cilji vodstva kluba v letošnji sezono so obe domači lovoriki in četrtfinale Lige prvakov. So pričakovanja realna, če vemo, da se lani tako doma kot tudi v Evropi ni izšlo čisto po načrtih? Letos bo na domači sceni Cimos še kako hud nasprotnik.
Strinjam se. Naša dolžnost je, da se borimo za domači lovoriki. Kako bo v Evropi, je težko napovedati. Osnova je maksimalen profesionalizem tako na igrišču kot tudi zunaj njega. Edino to dolgoročno prinaša uspeh. Nikoli nisem postavljal rezultata pred profesionalni odnos. Če je to izpolnjeno, me druge zadeve niti ne zanimajo.

Žreb v Ligi prvakov vam je namenil Chambery, Hammarby in Granitas, kar je na prvi pogled kar ugodna kombinacija. Koliko ste se že posvetili tekmecem?
Nič. V sredo imamo domačo prvenstvo (Slovan, op. a.). Ko bo ta za nami, se bomo začeli pripravljati za Chambery.

V slogu Churchilla ste pred začetkom sezone dejali, da obljubljate le 'kri, znoj in solze.' Poleg tega je bil vaš poudarek tudi na profesionalizmu tako na igrišču kot tudi zunaj njega. So igralci dojeli vašo sporočilo, kakšen občutek imate?
To ni ravno vprašanje zame. Treba bi bilo vprašati igralce in ljudi, ki so bili v klubu pred menoj. Vsaj kar se tiče trenažnega procesa, se približujemo kolektivom, ki sem jih treniral prej. Kar se tiče življenja zunaj igrišča, jih ne kontroliramo. Verjamem tudi, da 'hora legalis' ne bo potrebna. Če bo kljub temu prišlo do kakšnega 'napake', bodo ustrezno sankcionirani.

V zadnjih sezonah so v Ligi prvakov prevladovali nemški in španski klubi. Ali lahko letos kdo prekine njihovo prevlado, tako kot denimo Celje v sezoni 2003/04? Morda Zagreb, ki je po imenih sodeč, sestavil izjemno ekipo?
Menim, da se bo Zagreb letos soočal z določenimi problemi, ki se tičejo prepletanja klubskih in reprezentančnih obveznosti. S tem mislim predvsem na svetovno prvenstvo, ki ga gostijo. Imajo kvalitetno ekipo, a v letošnji sezoni še niso pripravljeni za vrh. Ciudad Real bo težko ponovil lansko sezono, ko je osvojil vse. Kiel ima vsaj na začetku določene težave, ker je prišel nov trener. Po kvaliteti igralskega kadra sta to dve ekipi, ki sta najboljši. Že lani je velik korak naprej napravila Barcelona z vrhunskim trenerjem Manolom Cadenasom. Letošnja sezona je sicer specifična, ker so bili klubi zaradi olimpijskih iger dolgo časa brez najboljših. Kakor koli, kvaliteta igralskega kadra je v španskih, kvaliteta dela v nemških klubih. Tu sta še Veszprem in Zagreb, potem pa mislim, da se počasi konča.

Aleš Vozel