Slovensko moško rokometno reprezentanco v prihodnjem tednu čakata dve tekmi s Turčijo in ena s Poljsko, na katerih bo Slovenija lovila vozovnico za evropsko prvenstvo, ki bo prihodnje leto na Madžarskem in Slovaškem. Slovenci so po treh tekmah na vrhu skupine 5, zato je pričakovati, da se bodo na prvenstvo brez večjih težav tudi uvrstili.

Selektor Vranješ ima nekaj težav z odpovedmi zaradi poškodb, saj tokrat ne more računati na stebra obrambe, Blaža Blagotinška in Mateja Gabra. "Manjkajo nam seveda vrhunski igralci, Suholežnik in Potočnik ju ne moreta povsem nadomestiti. A imata druge odlike. Zato moramo igrati malo drugače. Vsekakor pa jima zaupam," je dejal Šved na slovenski klopi. Več pa v spodnjem intervjuju.

Pred vami je zaključek kvalifikacij za evropsko prvenstvo. Slovenijo čakata dve tekmi s Turčijo in ena s Poljsko. Blizu ste uvrstitvi na prvenstvo. Kakšna je vaša napoved?
Pričakujem seveda težke tekme. Turčija je doma težji nasprotnik, kot sem pričakoval. Ko gledam in analiziram, vidim, da so bili blizu uspehu proti Poljski. Mi imamo nekaj poškodovanih igralcev, zato moramo biti stoodstotno zbrani, da zmagamo v Turčiji. Za Poljsko se ve, da je dobra ekipa, hitro napredujejo, imajo dobre igralce, ki igrajo v velikih klubih. Torej, prvi dve tekmi v gosteh bosta težki, o tem sem prepričan. A hkrati menim, da imamo dobre možnosti, čeprav imamo kar nekaj novih igralcev. Za nas je najpomembnejše, da dobimo že prvo tekmo v Turčiji.

Na tokratni akciji bodo manjkali Blaž Blagotinšek, Matej Gaber in Staš Skube, a zdi se, da ima Slovenija v Maticu Suholežniku in Gregorju Potočnik za te tri tekme dovolj kakovostni zamenjavi, kajne?
Manjkajo nam seveda vrhunski igralci, Suholežnik in Potočnik ju ne moreta povsem nadomestiti. A imata druge odlike. Zato moramo igrati malo drugače, da bi dobili visoko raven. Vsekakor jima zaupam. Vem, da bo dobro.

Spored je natrpan, veliko časa za treninge ne bo. Na kaj se boste osredinili?
Imamo kar nekaj novih igralcev. Osredinili se bomo na obrambo, želim, da dobimo eno čvrsto obrambo. Morda bomo pred prvo tekmo s Turčijo imeli trening in pol. Torej, nič velikega se v tako kratkem času ne more trenirati. Gre za to, da se dogovorimo bolj taktično. Čudna je situacija, ker gremo takoj iz Turčije na Poljsko. Ni lahek položaj, a moramo s tem živeti in storili bomo vse, da izvlečemo čim več.

Po olimpijskem turnirju v Berlinu ste zamenjali pomočnika Uroša Zormana z Gregorjem Cvijićem. Zakaj ste se odločili za to potezo?
Več stvari je, a glavna je ta, da imam jaz malo drugačen pogled na rokomet kot Uroš Zorman. To je sicer lahko dobra kombinacija, saj ni nujno, da vsi razmišljamo enako, a vseeno je med nama prevelika razlika. Taktično malo drugače razmišljam, tudi pri načinu dela so razlike, zato sem želel po drugi poti.

Dobro leto dni ste selektor Slovenije. Ali ste zadovoljni z opravljenim delom? Morda kaj obžalujete?
Ja, to leto je bilo zaradi pandemije novega koronavirusa res čudno. Na splošno igralci niso mogli trenirati, tako kot bi morali. Bil je covid, bile so poškodbe. V klubih niso igrali. Morda smo bili mi nekoliko bolj prizadeti, ker precej igralcev igra na Madžarskem. Na žalost je to vplivalo tudi na formo v reprezentanci. Recimo, da so bili rezultati v redu, a želel bi si, da bi imel več časa na voljo vse igralce. Če so potem težave v klubih zaradi covida in manj treninga, potem je delo precej težje. In to nas je precej prizadelo. Zdaj imamo spet tri, štiri poškodovane igralce, tako da bomo morali obrambo spet postavljati na novo. Imamo pa en trening in pol. A to je posel selektorja, ki mora v kratkem času pripraviti reprezentanco za dober rezultat. V zadnjem letu je bilo to malo težje.

Slovenija ima že več let težave s strelom z razdalje oziroma s pomanjkanjem igralcev, ki so sposobni serijsko zadevati od daleč. Kako na ta problem gledate vi in kaj predlagate za rešitev?
Ne bi rekel ravno, da ni igralcev. Treba je gojiti igro za 'beke', da bi ti prišli do položaja za strel. Imamo nekaj strelcev, a mislim, da ne igramo zanje. To bi želel spremeniti. Gre za delo srednjih zunanjih, ki morajo naše leve in desne beke pripeljati v položaj za strel. A treba je tudi povedati, da morajo imeti zunanji igralci večjo voljo oziroma lakoto po golih in da se pogumneje odločijo za strele. To pa v kratkem času, ki ga imamo na voljo na reprezentančnih pripravah, težko dosežemo. To se mora delati v klubih, individualno. Žal pa naši levi beki v klubu skorajda ne igrajo v napadu. Tudi zato sem tokrat vzel malo mlajšega igralca Gregorja Ocvirka, da vidimo, ali nam lahko pomaga s strelom od daleč. On se vsaj ne boji streljati.

Prihajate iz Švedske. Igrali in trenirali ste v Nemčiji. Bili ste tudi selektor Srbije in Madžarske. Zdaj ste selektor Slovenije. Ima slovensko okolje kakšne posebnosti?
Vsak ima svojo kulturo dela in življenja, tudi Slovenija. Tega se še učim, kako delovati v tem okolju, kar pa je tudi pomembno za moj
razvoj kot trenerja.

Tone Tiselj je januarja dejal, da ste informacije dobivali iz preozkega kroga ljudi, bolj ali manj samo od Zormana. Kako odgovarjate?
Ne vem, koliko informacij je imel Tone Tiselj za tako izjavo. Seveda moj krog ni bil velik, ker nisem v Sloveniji. A zdaj smo pot začrtali nekoliko drugače. Imam novega pomočnika, hkrati pa smo oblikovali še strokovni štab, kjer se redno srečujemo in se pogovarjamo o položaju ne samo v A-reprezentanci, ampak tudi o mlajših kategorijah in klubih. Torej, poskušamo delati posel, ki je širši, ne samo članska reprezentanca.

Decembra ste se razšli s Kristianstadom. Iščete morda kakšen nov klub ali se boste povsem posvetili delu slovenskega selektorja?
Za zdaj, do poletja bom samo slovenski selektor. V prihodnosti pa nameravam biti tudi klubski trener.

Kaj počnete v prostem času, ko se ne ukvarjate z rokometom? Imate kakšne hobije?
Rad kuham in rad postrežem tisto, kar skuham, tudi družini in prijateljem.