Katalonski velikan je že dolga leta trn v peti rokometašev Celja Pivovarne Laško. Med seboj so se srečali v štirih sezonah. Čeprav je izid v zmagah poravnan (4:4), pa so vedno napredovali modro-rdeči. Ti so vrhunec svoje letošnje forme prikazali ravno v Blaugrani, ko so se s slovenskimi prvaki poigravali in zmagali za 11 zadetkov.

Pregrešna misel ali neizgovorljive sanje: +12
Pivovarji bi si z zmago za 12 zadetkov na široko odprli vrata za prvo mesto v skupini, ki edino pelje v polfinale najeltinejšega rokometnega tekmovanja na svetu. Čeprav nihče v klubu ni govoril o tej razliki, pa so največji optimisti le sanjali o zgodovinski zmagi. Zakaj pa ne?

Upanje jim je dal spomin na Ademar Leon
Spomnite se le zmage v osmini finala v sezoni 2003/2004, ko so Celjani pri odprtju Zlatoroga nadomestili 13 zadetkov razlike in izločili Ademar Leon. Takrat je na klopi Leona sedel Manolo Cadenas, ki je štiri leta pozneje mesto ob Savinji obiskal kot trener Barcelone. Za piko na i sta bila za tekmo podobno kot v šampionski sezoni spet delegirana poljska sodnika Miroslaw Baum in Marek Goralczyk, česar se je najbolj bal prav Cadenas.

Uvodne minute odpihnile sanje
A še preden se je tekma dobro začela, so Katalonci hitro povedli s sedmimi zadetki razlike (3:10), sanj o zmagi za 12, je bilo v hipu konec. Rokometaši so imeli pred ciljem le še eno - kakršno koli zmago. "Namesto da bi povedli na začetku tekme s petimi zadetki, je to uspelo Barceloni. Uporabili so naš recept, to je trdna obramba in polprotinapad, mi pa smo se mučili na postavljeno cono, kar nam dela težave že celo sezono," se je uvodnih minut tekme za MMC spominjal Dragan Gajič.

Hvidt zaklenil vrata
Razlika v kakovosti je bila enostavno prevelika. V vratih Barcelone je blestel danski supervratar Kasper Hvidt, ki je ubranil 18 žog (tudi dve sedemmetrovki od treh strelov). Sijajna trojka Laszlo Nagy - Iker Romero - Albert Rocas (skupaj 19 zadetkov) je neusmiljeno parala celjsko mrežo. Orjak Andrej Šepkin je kljub 42 letom dokazal, da je še vedno simbol granitne obrambe.

Silili po sredini, kril ni bilo opaziti
Domača obramba (5-1 in 6-0) je bila prepočasna, v njej pa so sevale ogromne luknje. Prav nič bolje ni šlo v napadu, kjer v oči bode kakovost rokometašev, ki igrajo na sredini. Ta najbrž še nikoli ni bila tako kakovostno slaba, kot je ravno letos. Krila so bila povsem odrezana in neuporabna (Dragan Gajič in Edi Kokšarov sta skupaj dosegla le pet zadetkov). Igralcem ne gre očitati prav nič, saj je bilo očitno, da so se trudili in si želeli zmage, a razlika v kakovosti je pač žal v nebo vpijoča. Drugi poraz v Zlatorogu je bil tako neizogiben. To je pred Barcelono uspelo le še Ciudadu Realu.

Barcelona je pač Barcelona
Trener Celja Slavko Ivezič je po žrebu skupin za MMC o Barceloni dejal: "To je druga Barcelona, kot je bila pred leti. Takrat smo v veliki večini igrali dobre tekme. Barcelona ni več tako močna. Bolj sem se bal preostalih španskih ekip." Res je, Barcelona ni tako močna, kot je bila v devetdesetih letih, a tudi Celje ni tako močno, kot je bilo v letih, ko je bila uvrstitev v polfinale Lige prvakov nekaj samoumevnega. Tega se najbrž zavedajo tudi v samem klubu. Dragan Gajič je pogovor za MMC končal z mislijo: "Upam, da bomo naslednje leto imeli v Ligi prvakov vidnejšo vlogo." Mi tudi.

Slavko Jerič