Dolgoletna nosilca igre slovenske izbrane vrste sta se poslovila v spektakularnem slogu in v družbi svojih številnih prijateljev na igrišču ter zunaj njega. Slovenija je v preteklih letih gostila že številne imenitne rokometne dogodke, a še nikoli ni bilo na kupu toliko velikanov tega športa kot na poslovilni tekmi Žvižeja in Zormana. V Celje so prišli številni nekdanji zvezdniki, kot so Belorus Sergej Rutenka, Španec Talant Dušebajev, Hrvata Ivano Balić in Patrik Čavar, Madžar Laszlo Nagy ter številni drugi, zaigrali pa so tudi nekateri še vedno aktivni igralci.

Izid ni bil pomemben – tekma se je končala z neodločenih 38:38 –, v ospredju sta bili dobra zabava in prijateljsko druženje nekoč soigralcev ali velikih tekmecev na igrišču, v njihovih mojstrovinah, vragolijah, hudomušnosti in rokometnih dodatkih – v končnici tekme so zaigrali tudi otroci Žvižeja in Zormana – pa je v celjskem rokometnem hramu uživalo okoli 3.500 gledalcev.

Zorman rekorder Slovenije po številu nastopov, Žvižej najboljši strelec

"Mislil sem, da bo na mojem slovesu vse skupaj lažje, a ni tako. Zahvalil bi se svoji ženi in otrokoma, moji družini in vsem prijateljem, ki so se udeležili tega spektakla, predvsem pa hvala vsem gledalcem, ki ste prišli na najino zadnjo tekmo," je navzoče v Zlatorogu z igrišča nagovoril Zorman. Ljubljančan je na reprezentančni ravni zbral 225 tekem, kar je največ v zgodovini Slovenije. Bil je član srebrne slovenske izbrane vrste na evropskem prvenstvu 2004, nastopil pa je na dvojih olimpijskih igrah – v Atenah 2004 in Riu de Janeiru 2016. Na klubski sceni je igral za Slovan, Prule 67, Celje Pivovarno Laško, Ademar Leon, Ciudad Real in Kielce ter štirikrat osvojil Ligo prvakov.

"Brez podpore družine in najbližjih mi ne bi uspelo v karieri. Zahvalil bi se vsem mojim prijateljem in soigralcem, ki so me spodbujali na moji poti. Hvala vsem, ki ste prišli v moje Celje in moj Zlatorog," je dodal Žvižej, ki je odigral osem reprezentančnih tekem manj od Zormana in je drugi na večni lestvici. Na njih je dosegel 702 gola, kar je največ v zgodovini slovenske reprezentance. Večino igralske kariere je preživel v Celju, kratek čas tudi v Mariboru, na mednarodni sceni pa je igral za Teko Cantabrio, Barcelono, Pick Szeged in Minden. S slovito katalonsko zasedbo je osvojil Ligo prvakov, s Slovenijo pa je nastopil na poletnih olimpijskih igrah v Atenah 2004.

Žvižej in Zorman tudi po koncu igralske kariere ostajata zvesta rokometu. Zorman je trenutno prvi asistent selektorja slovenske izbrane vrste Veselina Vujovića in slovitega Talanta Dušebajeva pri poljskem prvaku Vive Kielce, Žvižej pa je eden od pomožnih trenerjev Tomaža Ocvirka pri matičnem klubu Celju Pivovarni Laško.

Akterji Rokometne simfonije

V moštvu Zormana so igrali Beno Lapajne, Jose Javier Hombrados, Arpad Šterbik, Ognjen Backović, Vedran Zrnić, Uroš Bregar, Talant Dušebajev, Jure Dolenec, Sebastian Skube, Mirza Džomba, Boštjan Ficko, Momir Ilić, Julen Aguinagalde, Dragan Gajić, Zoran Lubej, Petar Metličić, Matej Gaber, Miha Zarabec, Manuel Štrlek, Zoran Jovićić, Uroš Bundalo in Dean Bombač.

Vodja ekipe je bil Zoran Janković, trenerji Robert Beguš, Bojan Čotar, Kasim Kamenica, Boštjan Makovec, Tine Svetic, Tone Tiselj in Matjaž Tominec. Tehnični vodja je bil Radivoje Stanić, fizioterapevt pa Žan Rant Roos.

V moštvu Žvižeja so igrali Gorazd Škof, Urban Lesjak, Ivan Gajić, Rok Praznik, Renato Vugrinec, Aleš Pajovič, Blaž Janc, Igor Vori, Davor Dominković, Roman Pungartnik, Patrik Čavar, Žikica Milosavljević, Laszlo Nagy, Sergej Rutenka, Miha Žvižej, Tilen Kodrin, Ivano Balić, Tomaž Tomšič in Nenad Bilbija.

Trenerski štab so sestavljali Vladan Matić, Branko Tamše, Mišo Toplak, Herman Wirth in Ivo Milovanovič, fizioterapevta pa sta bila Gorazd Žužek in Vladimir Radulović.
Tekmo sta sodila Ozren Backović in Mirko Palačković.