Na olimpijskih igrah v Parizu so na 100 metrov medalje osvojili atleti na progah 7, 4 in 3, kar smo za potrebe tega članka 'prevedli' v proge 6, 3 in 2 (proge 1 namreč niso uporabili). Foto: AP
Na olimpijskih igrah v Parizu so na 100 metrov medalje osvojili atleti na progah 7, 4 in 3, kar smo za potrebe tega članka 'prevedli' v proge 6, 3 in 2 (proge 1 namreč niso uporabili). Foto: AP

Na portalu Športni SOS tokrat odgovarjamo na vaši atletski vprašanji. Še vedno ste vabljeni k postavljanju vprašaj (ne glede na šport ali dogodek).

Vabljeni k sodelovanju

Vprašanja o športu, športni zgodovini in statistiki lahko pošljete po elektronski pošti ali omrežju X.

Športni SOS deluje tudi v avdioobliki ‒ naročite se na podkast SOS-odmev!

2392. Kot vemo, najboljši atleti v disciplinah do 400 metrov tekmujejo na sredinskih progah. Zakaj je sploh tako?
Sandi Šemrov

Pravila določajo, da (naj)hitrejši atleti dobivajo prednost pri izboru notranjih prog. Pomagajmo si s Tekmovalnimi in tehničnimi pravili Atletske zveze Slovenije. Na velikih tekmovanjih v zadnjem obdobju običajno vidimo tri polfinale, v finale napredujeta prvouvrščena atleta iz vsake skupine ter še dva po času.

Od leta 1991 je bil Kim Collins edini, ki je na velikem tekmovanju na 100 metrov zmagal na prvi progi. To je bilo v Parizu leta 2003. Foto: EPA
Od leta 1991 je bil Kim Collins edini, ki je na velikem tekmovanju na 100 metrov zmagal na prvi progi. To je bilo v Parizu leta 2003. Foto: EPA

Osmerica se razvrsti po naslednjem pravilu:

  1. najhitrejši med zmagovalci skupin,
  2. drugi najhitrejši med zmagovalci skupin,
  3. tretji najhitrejši med zmagovalci skupin,
  4. najhitrejši med drugouvrščenimi v skupinah,
  5. drugi najhitrejši med drugouvrščenimi v skupinah,
  6. tretji najhitrejši med drugouvrščenimi v skupinah,
  7. med tistimi, ki se niso uvrstili po mestih: atlet z najboljšim časom,
  8. med tistimi, ki se niso uvrstili po mestih: atlet z drugim najboljšim časom.

Žreb stez se nato opravi v treh korakih.

  1. Najhitrejši štirje (iz zgornjega pravila) so izžrebani na steze 3, 4, 5 in 6.
  2. Peti in šesti iz zgornjega pravila sta izžrebana na stezi 7 in 8.
  3. Preostala atleta (ki sta napredovala po času) pa čakata stezi 1 in 2.

Iz tega sledi, da najhitrejši atleti dobijo sredinske proge. To je teorija, naslednje vprašanje pa sprašuje po praksi.

2393. Ali bi se dalo izvedeti, kolikokrat so zmagali oziroma bili na stopničkah tekmovalci na najbolj zunanji oziroma najbolj notranji progi? Zanimivo bi bilo videti graf, ki prikazuje pogostost zmag glede na progo.
Sandi Šemrov

Preveril sem finale vseh olimpijskih iger in svetovnih prvenstev od leta 1991 naprej.

Naslov infografike: Sprinti 100

Praksa se torej res lepo sklada s teorijo, vsaj kar velja za dobitnike medalj. Največ medalj namreč osvajajo atleti na stezah 3-6, v drugi skupini so tisti na stezah 7 in 8, najmanj pa na 1 in 2.

Opomba: Na tekmovanjih, kjer so atleti v finalu v resnici tekli na progah od 2 do 9, sem to "prevedel" v proge od 1 do 8 zaradi bolj smiselne in razumljive primerjave.