Ta konec tedna bo Milano gostil zaključni turnir košarkarske Evrolige. V dresu Barcelone bosta prestižno lovoriko naskakovala tudi Boštjan Nachbar in Erazem Lorbek. Na portalu Športni SOS enkrat mesečno vabimo slovenske športnike, da sodelujejo s svojimi vprašanji iz športa in športne statistike. Povabilu se je tokrat odzval Boštjan Nachbar.

283. Zanima me evolucija košarkarskih črt oziroma dimenzij (velikost igrišča, trojka, raketa, prosti met ...) vse od prvih začetkov košarke pa do danes.
Boštjan Nachbar

Košarko je decembra 1891 izumil učitelj James Naismith. V svojih znamenitih 13 pravilih, s katerimi je opredelil danes enega najbolj priljubljenih ekipnih športov, niti eno ni govorilo o merah igrišča. Tako so sprva uporabljali površino telovadnic, v katerih so igrali. Sprva so vsi zadeti meti šteli eno točko.

Pravila iz leta 1924 so kot največjo mogočo dimenzijo igrišča postavila 90 x 50 čevljev (27,43 x 15,24 metra). Kmalu pa se je dolžina igrišča podaljšala na 94 čevljev (28,65 metra). Po pravilih Mednarodne košarkarske zveze (Fiba) je igrišče dolgo 28, široko pa 15 metrov.

Boj proti zavlačavanju se je začel s črto
V zgodnjih letih je bilo število košev sorazmerno majhno, saj so številne ekipe rade zadrževale žoge, napad pa še ni bil časovno omejen. Leta 1932 je bila vpeljana črta na sredini igrišča, ki je preprečevala napadalni ekipi, da se vrne na svojo polovico igrišča. Leto pozneje je bilo vpeljano pravilo, ki je od ekipe v napadu zahtevalo, da črto prečka v desetih sekundah. Drug pomemben korak v boju proti zavlačevanju igre je bila uvedba omejitve napada. Leta 1954 so napad v Ligi NBA omejili na 24 sekund, dve leti pozneje pa je podobno pravilo sprejela Fiba in napad omejila na 30 sekund (leta 2000 pa na 24 sekund).

Prvi prosti meti na 6,40 metra
Prosti meti so bili prvič uporabljeni že leta 1894, razdalja do koša je znašala 21 čevljev (6,40 metra). Že leto pozneje se je razdalja zmanjšala na 15 čevljev (4,57 metra), kolikor v Ligi NBA velja še danes.

Raketa sprva široka le 1,83 metra
S prostimi meti je povezana tudi raketa oziroma obarvano območje pod obročema, ki ima določene omejitve za igralce v napadu (pravilo treh sekund). To območje je bilo v ameriški košarki vselej pravokotne oblike. Po širini je bilo omejeno s črto prostih metov (4,57 metra), po dolžini pa sprva s 6 čevlji (1,83 metra). Ker je bil pri črti prostih metov začrtan še krog, je zarisan prostor spominjal na ključ (zato se je v angleškem jeziku prijel izraz key). Ker so dominantni centri znali izkoriščati sorazmerno majhno površino rakete, so se leta 1951 pri Ligi NBA odločili, da področje rakete razširijo na 12 čevljev (3,86 metra). Dominantna leta centra Wilta Chamberlaina pa so bila kriva, da se je leta 1964 področje razširilo na 16 čevljev (4,88 metra), kolikor v Ligi NBA velja še danes.

Od leta 2010 tudi Fiba uporablja pravokotnik
Fibina pravila so vse do leta 2010 za to področje uporabljale trapez, pri nas se je prijel izraz raketa. Pri prostih metih je bil trapez širok 3,6 metra, pri košu pa šest metrov. Leta 2010 se je trapez umaknil pravokotniku, katerega dimenziji sta skoraj enaki Ligi NBA: 4,90 x 4,60 metra.

Trojka na začetku merila 7,62 metra
Čeprav trojka obstaja šele dobra tri desetletja, je bila ideja o metu, vrednem tri točke, prvič omenjena že ob koncu druge svetovne vojne, ko so jo deloma testirali v ameriški univerzitetni ligi. Leta 1961 je zaživela Ameriška košarkarska liga (ABL), ki je obstajala le dve leti, velja pa za prvo, ki je uvedla met za tri točke. Razdalja do koša je merila 25 čevljev oziroma 7,62 metra. Sledilo je še več manjših lig, ki so sprejele met za tri točke. Velik zagon pri vsesplošni uvedbi meta za tri točke pomeni leto 1967, ko je nastala Liga ABA, ki je bila ustanovljena kot konkurenčno tekmovanje Ligi NBA.

V NBA-ju tri sezone nekoliko bliže obroču
Liga NBA je trojko sprejela v sezoni 1979/1980. Črta je bila od koša oddaljena 7,24 metra, v kotu igrišča pa 6,70 metra. Tri sezone (1994/1995-1996/1997) je vodstvo NBA-ja razdaljo do koša zmanjšalo na 6,70 metra, nato pa se je vrnilo k prvotni razdalji 7,24 metra.

Za pol metra nazaj
Mednarodna košarkarska zveza (Fiba) je met za tri točke uvedla nekoliko pozneje, natančno leta 1984, ko je razdalja do trojke znašala 6,25 metra. Pravilo je veljalo vse do leta 2010, ko se je trojka podaljšala za pol metra in zdaj znaša 6,75 metra (na robu igrišča 6,60 metra).

Bo res prišlo do meta za štiri točke?
V zadnjem času se predvsem v Ligi NBA pojavljajo ideje in predlogi, da bi igrišče nekoliko povečali, uvedli pa tudi met za štiri točke. Ta črta naj bi bila od obroča oddaljena nekje med 28 in 32 čevlji (8,5-9,7 metra).