V slovenskem nogometu je mesto večno drugega pripadlo Primorju. Nogometaši iz Ajdovščine so državno prvenstvo dvakrat (1997, 2002) končali na drugem mestu, trikrat pa so bili drugi še v Pokalu Slovenije (1996, 1997, 1998). Klub je bil ukinjen leta 2011. Foto: EPA
V slovenskem nogometu je mesto večno drugega pripadlo Primorju. Nogometaši iz Ajdovščine so državno prvenstvo dvakrat (1997, 2002) končali na drugem mestu, trikrat pa so bili drugi še v Pokalu Slovenije (1996, 1997, 1998). Klub je bil ukinjen leta 2011. Foto: EPA

V spodnji fotozgodbi vam predstavljamo nekaj športnikov, ki so v svoji karieri zaman naskakovali prvo mesto v različnih konkurencah (olimpijske igre, svetovni pokal, največje etapne kolesarske dirke ...) ali pa olimpijsko medaljo.

V fotozgodbi predstavljamo le nekaj športnikov, ki so zaman naskakovali zmago. Koga pa bi vi dodali? Vabljeni k sodelovanju in debati v komentarjih pod novico. Splet je vaš!



















Franziska van Almsick je športnica, ki je v svoji karieri osvojila največ olimpijskih medalj, med katerimi pa ni niti ene zlate. Slovita nemška plavalka je med letoma 1992 in 2004 osvojila deset olimpijskih medalj (štiri srebrne in šest bronastih), nikoli pa ni posegla po zlatu. Zato pa ima v svoji zbirki dve zlati medalji s svetovnih prvenstvih, na prvenstvih stare celine pa je bila zlata kar 18-krat. Foto: EPA
Merlene Ottey ima devet olimpijskih medalj, a tudi ona je zaman naskakovala zlato medaljo, v njeni zbirki so tri srebrne in šest bronastih medalj. Na svetovnih prvenstvih ima 14 medalj (tri zlate). Foto: EPA
Norvežanka Kristin Störmer Steira spada med najboljše smučarke tekačice tega trenutka. Kljub številnim uspehom pa ji manjka posamični naslov svetovne prvakinje in olimpijska medalja. Na igrah pod petimi krogi ima kar štiri četrta mesta, na svetovnih prvenstvih pa ima štiri medalje, a manjka ji še zlata. Zato pa je toliko uspešnejša z norveško štafeto, s katero je osvojila tri zlate medalje na svetovnih prvenstvih in eno zlato na olimpijskih igrah. Foto: EPA
Janne Ahonen je vrhunski smučarski skakalec z ogromnimi uspehi, naštejmo jih le nekaj: dvakrat je dobil svetovni pokal, v katerem ima rekorde po skupnem številu točk, številu stopničk in uvrstitev med najboljših 10. Kar petkrat je dobil novoletno turnejo, petkrat pa je bil svetovni prvak. Kaj mu manjka? Posamična olimpijska medalja! Leta 1998 je v Naganu na veliki napravi osvojil 4. mesto (bron mu je ušel za eno točko), leta 2002 je bil v Salt Lake Cityju na srednji napravi prav tako četrti (bron mu je ušel za 1,5 točke), leta 2006 pa je bil v Torinu šesti (do odra so mu zmanjkale tri točke). Leta 2008 se je upokojil, a se je kmalu vrnil zaradi olimpijskih iger v Vancouvru, kjer je bil na srednji napravi spet četrti. Leta 2011 se je spet upokojil, a olimpijske sanje mu ne dajo miru, zato je 36-letnik napovedal še eno vrnitev za Soči. V ekipni konkurenci ima sicer dve srebrni olimpijski medalji. Foto: EPA
Na drugi strani Simon Ammann nima olimpijskih mor, še več, Švicar je s štirimi posamičnimi zlatimi medaljami celo najuspešnejši smučarski skakalec v zgodovini olimpijskih iger. Ammann pa se ponaša z nekim drugim črnim nizom - v svetovnem pokalu zaman naskakuje zmago v poletih. Kar devetkrat je osvojil drugo mesto, štirikrat pa je bil tretji, še vedno pa čaka na prvo zmago. Foto: EPA
V svetovnem pokalu v smučarskih skokih je zmago zaman naskakoval Miran Tepeš, ki je kar šestkrat (Harrachov 1986, Örnsköldsvik 1985, dvakrat Saporo 1987, Gstaad 1988 in 1990) tekmo končal na drugem mestu. Večji nesrečnik je le Norvežan Olav Hannson, ki je med letoma 1982 in 1986 na kar osmih tekmah za svetovni pokal osvojil drugo mesto, nikoli pa ni zmagal. Foto: EPA
V alpskem smučanju ima še eno drugo mesto več Mario Scheiber. Avstrijec je bil devetkrat drugi, nikoli pa ni zmagal. Dvakrat mu je zmaga ušla za vsega dve stotinki (SVSL v Beaver Creeku 2007 in smuk v Garmischu 2010). Tudi na velikih tekmovanjih ni imel sreče, medalji je bil najbližje v Vancouvru, kjer je smuk končal na četrtem mestu. Foto: EPA
50-letni Škot Colin Montgomerie velja za najboljšega golfista, ki nikoli ni zmagal na turnirjih serije major. V dolgi karieri je nanizal 41 profesionalnih zmag, na majorjih pa je kar petkrat tekmovanje končal na drugem mestu. Brez osvojenega majorja so še Ian Poulter, Sergio Garcia, Luke Donald, Lee Westwood, ... Foto: EPA
Francoski kolesar Raymond Poulidor je dobil vzdevek 'večno drugi'. Na Dirki po Franciji je namreč vedno zaman naskakoval končno zmago. Med letoma 1962 in 1976 je na fracoski pentlji nanizal tri druga in pet tretjih mest, a vselej ostal brez prestižne zmage. Na svetovnih prvenstvih je osvojil štiri medalje, a nikoli zlate. Leta 1964 je sicer dobil Dirko po Španiji. Foto: EPA
Stirling Moss velja za najboljšega voznika formule ena, ki nikoli ni postal svetovni prvak. Na dirkah za svetovno prvenstvo je dosegel 16 zmag, med letoma 1955 in 1958 je prvenstvo vselej končal na drugem mestu, med letoma 1959 in 1961 pa na tretjem. Naslovu je bil najbližje leta 1958, ko ga je Mike Hawthorn ugnal za vsega točko. Foto: EPA
Nick Heidfeld je v formuli ena vozil med letoma 2000 in 2011. Na 183 dirkah mu nikoli ni uspelo zmagati. Ponaša se z rekordom največ drugih mest (8) in največ stopničk (13) brez zmage. Foto: EPA
Julien Benneteau je najboljši teniški igralec, ki mu nikoli ni uspelo osvojiti turnirja serije ATP. V finalih je igral kar osemkrat, a vselej ostal praznih rok. Zadnjič je v finalu igral letos v Rotterdamu, kjer ga je premagal Juan Martin del Potro. Foto: EPA
Jimmy White je legenda snookerja. V karieri je dosegel praktično vse: zmagal je na 28 turnirjih, med drugim dva zelo prestižna (masters in OP Velike Britanije), postal je svetovni prvak v parih (z Alexom Higginsom), nanizal je 147 točk, manjka pa mu le naslov svetovnega prvaka. V finalu svetovnega prvenstva je igral kar šestkrat, a vselej ostal praznih rok. Prvič je v finalu igral leta 1984, ko je pri 22 letih izgubil proti Stevu Davisu. Med letoma 1990 in 1994 se je v finale prebil kar petkrat zapored, štirikrat je bil zanj usoden Stephen Hendry. Naslovu je bil najbližje zadnje leto, ko je bil Škot boljši z 18:17. Foto: EPA
Konkurenca v ameriškem nogometu v Ligi NFL je neverjetno izenačena, nobeni ekipi tako ni uspelo v finalu (Super Bowlu) igrati več kot dvakrat zapored. Edina izjema je Buffalo, ki je na Super Bowlu igral kar štirikrat zapored (sezone 1990-1993), a Billsi so vedno ostali praznih rok. Naslovu so bili najbližje v svojem prvem finalu, ko so izgubili proti New York Giantsom z 20:19. Buffalo je imel ob izteku tekme priložnost za zmago, a je Scott Norwood zgrešil prosti strel, dolg 47 jardov. Na sliki je podajalec Buffala Jim Kelly, ki je bil leta 2002 sprejet v hišo slavnih. Buffalo je od črnega niza nato v končnicah dobil eno samo tekmo, brez končnice pa je že 13 let. Foto: EPA
Med vrhunskimi nogometnimi ekipami, ki še vedno čakajo na prvi naslov državnega prvaka, je Bayer Leverkusen, ki še nikoli ni bil nemški prvak, petkrat je bil drugi, štirikrat pa tretji. V Ligi prvakov je v sezoni 2001/2002 osvojil drugo mesto. Foto: EPA
Za konec navajamo le še primer večno drugega, ki mu je na koncu uspelo. Nizozemski kolesar Joop Zoetemelk (v sredini) je med letoma 1970 in 1979 na Dirki po Franciji osvojil kar pet drugih mest, dvakrat je bil četrti, enkrat pa peti. Leta 1980 mu je le uspelo, pri 33 letih je osvojil Tour. Dve leti pozneje je v svojo zbirko drugih mest dodal še šesti tovrstni dosežek. Foto: EPA