Zgornji razmislek nam je poslal bralec Miha, ki je prepričan, da imajo vratarji nekoliko lažje delo, če pred strelom stopijo za korak ali dva iz vrat. S tem problemom smo se tokrat pozabavali na portalu Športni SOS.

318. Zanima me, kako veliko vlogo igra pri "loteriji" oddaljenost vratarja od žoge. Konkretno, kako velik površinski delež celotnih vrat pokriva vratar, ki pri enajstmetrovkah stopi meter ali dva metra iz vrat?
Miha Klasinc

Pravila so povsem jasna. Ko se nogometaš pri strelu z enajstih metrov dotakne žoge, mora vratar še vedno stati na golovi črti. V tem primeru brani celotno površino vrat, ta znaša 17,86 kvadratnega metra (dolžina vrat znaša 7,32 metra x višina 2,44 metra).

En meter iz vrat = prihranek 66 cm
Če vratar stopi samo za en decimeter iz vrat, mu ni treba braniti 3,3 centimetra na vsaki strani, saj vratar malenkostno zmanjša kot, ki strelcu že dovoljuje zadetek. S tem - v primerjavi s celotnim golom - zmanjša površino vrat, ki jo mora braniti, za 0,9 odstotka. Ko stopi iz vrat za en meter, ima "pokritih" 33 centimetrov na vsaki strani. Takrat mora ubraniti le še 16,24 kvadratnega metra (oziroma le še 90,91 odstotka vrat).

Dva metra pomenita skoraj 19 odstotkov
Vratar lahko v najbolj ekstremnem primeru stopi iz vrat celo za dva metra, v tem primeru mu ni treba na vsaki strani braniti 66,5 centimetra. Celotna površina vrat, ki jih mora braniti, se zmanjša na le 14,61 kvadratnega metra oziroma 81,82 odstotka celih vrat. Podrobnosti so na sliki na desni.

Beto unovčil gibanje iz vrat
To pomeni, da se vratarju praktično zelo obrestuje, da kakšno desetinko pred strelom stopi v polje in s tem zmanjša površino vrat, ki jih mora ubraniti. To je v finalu letošnje Evropske lige uspelo Betu, vratarju Seville. Beto je pri branjenju enajstmetrovk bistveno stopil iz vrat in tudi zato branil dva strela nogometašem Benfice. Seveda ni nujno, da vratar krši pravila. Četudi se z golove črte premakne v istem trenutku, ko igralec na drugi strani udari žogo, se mu izplača gibanje iz vrat.