Športni SOS je tokrat povsem v znamenju teniškega turnirja v Melbournu. Preverjamo najbolj enostranske pare v zgodovini serije ATP, izpostavljamo vse igralce, ki so dobili vse finale grand slamov, na katerih so zaigrali, in preverjamo izkoristek priložnosti za brejk Rogerja Federerja.
217. Rafael Nadal je imel pred finalom Melbourna razmerje zmag in porazov proti Stanislasu Wawrinki 12-0. Ali obstaja še kakšno bolj enostransko razmerje?
Mitja Lisjak
Za najbolj enostranskega velja dvoboj med Ivanom Lendlom in Timom Mayottom, Lendl je namreč dobil vseh 17 obračunov na turneji ATP. Čeh z ameriškim potnim listom ima sicer v svoji statistiki še dve razmerji zmag in porazov 16-0. Nesrečnika na drugi strani sta bila Scott Davis in Brad Gilbert. Sledi pregled vseh parov igralcev, ki so se pomerili vsaj 12-krat, prav vselej pa je zmaga pripadla le enemu v paru.
Zmage | Zmagovalec | Poraženec |
17-0 | Ivan Lendl | Tim Mayotte |
16-0 | Ivan Lendl | Scott Davis |
16-0 | Ivan Lendl | Brad Gilbert |
16-0 | Björn Borg * | Vitas Gerulaitis |
15-0 | Björn Borg | Harold Solomon |
15-0 | Roger Federer | Mihajil Južni |
14-0 | Roger Federer | Jarkko Nieminen |
14-0 | Roger Federer | David Ferrer |
14-0 | David Ferrer | Nicolas Almagro |
13-0 | Björn Borg | Eddie Dibbs |
12-0 | John McEnroe | John Sadri |
12-0 | Carlos Moya | Fernando Vicente |
12-0 | Rafael Nadal | Richard Gasquet |
Opomba: Vitas Gerulaitis je Borga enkrat v resnici premagal (polfinale Dallasa 1978), a takrat Šved zaradi poškodbe ni stopil na igrišče.
218. Ali je kakšen tenisač vselej zmagal v finalih turnirjev za grand slam? Če se Wawrinka nikoli več ne pride do finala, bo imel razmerje 1-0.
Enigma, Twitter
Da, takih igralcev je v odprti dobi trenutno 14. Ducat tenisačev je kariero že končalo brez poraza v finalih turnirjev za grand slam. Med temi prednjači Gustavo Kuerten, ki je trikrat zaigral v finalu Roland Garrosa (1997, 2000, 2001) in vselej zmagal. Na nobenem drugem turnirju se sicer nikoli ni prebil do polfinala. Dvakrat je v finalu igral in zmagal Johan Kriek, ki je v letih 1981 in 1982 v finalu Melbourna premagal Steva Dentona. Deseterico igralcev, ki so dobili svoj edini finale velike četverice, pa sestavljajo: Albert Costa, Mark Edmondson, Gaston Gaudio, Andres Gomez, Thomas Johansson, Richard Krajicek, Thomas Muster, Yannick Noah, Adriano Panatta in Brian Teacher. Aktivna igralca, ki to statistiko lahko še izboljšata ali pa pokvarita, sta Juan Martin del Potro in od nedelje Stanislas Wawrinka.
Pred odprto dobo pa ima najboljše razmerje Richard Sears, ki je dobil vseh sedem finalov odprtega prvenstva ZDA (1881-1887). Prve tri izvedbe je dobil po turnirskem sistemu, pri zadnjih štirih je bil neposredno uvrščen v finale, preostali tenisači pa so odigrali turnir, ki je dal izzivalca za končnega zmagovalca. Leta 1887 se je po zadnjem naslovu upokojil. Več kot en naslov brez poraza imajo iz tega obdobja še Tony Trabert (5-0), Manuel Santana (4-0), James Anderson (3-0), Rodney Heath, Lindley Murray, Pat O'Hara Wood, Don McNeill in Pancho Gonzales (vsi 2-0).
219. Roger Federer je v Melbournu prikazal igro, kakršne ni že nekaj let, vendar ga še vedno krasi značilnost, ki se mi pri njem zdi prav zelo ekstremna: ima zelo zelo nizek odstotek izkoriščenih priložnosti za odvzem servisa (break point), po navadi se mu vrti okoli 10 do 30 % (v pomembnih dvobojih). Je tudi v tem smislu Federer rekorder (največ zapravljenih break pointov v finalih GS, najnižji odstotek pretvorjenih priložnosti ...)?
Jan Kralj
Roger Federer je v obdobju med letoma 1991 in 2013 na turneji serije ATP res zapravil največ priložnosti za brejk (1.923), a si jih je tudi največ priigral (3.339). Njegov izkoristek je 42,41 odstotka, s čimer je nad povprečjem vseh igralcev na turneji (38,84 odstotka). Izkoristek Rafaela Nadala je, denimo, 45,52-odstoten.
Res pa je, da je Federerjev odstotek precej nižji v finalih turnirjev za grand slam (34,88 odstotka). Izkoristek teh priložnosti je tudi precej vplival na končni razplet. Švicar je v finalih, ki jih je dobil, izkoristil 41,99 odstotka priložnosti, na dvobojih, ki jih je izgubil, pa le 22 odstotkov vseh priložnosti.
Sledi pregled teniških igralcev z najvišjim izkoristkom žogic za odvzem servisa v finalih turnirjev za grand slam po letu 1991 (minimum 20 priigranih priložnosti).
Igralec | žogice | izkoristil | % |
Guillermo Coria | 23 | 11 | 47,83 |
Marat Safin | 29 | 13 | 44,83 |
Jim Courier | 73 | 31 | 42,47 |
Rafael Nadal | 234 | 99 | 42,31 |
Novak Đoković | 159 | 66 | 41,51 |
Pete Sampras | 141 | 57 | 40,43 |
Jevgenij Kafelnikov | 30 | 12 | 40,00 |
Andy Murray | 62 | 24 | 38,71 |
Lleyton Hewitt | 47 | 18 | 38,30 |
Albert Costa | 24 | 9 | 37,50 |
Carlos Moya | 20 | 7 | 35,00 |
Roger Federer | 281 | 98 | 34,88 |
... | ... | ... | ... |
Todd Martin | 21 | 2 | 9,52 |
220. V polfinalu OP Avstralije sta se pomerila stara rivala Nadal in Federer, ki imata skupaj neverjetnih 30 osvojenih grand slamov, kar je rekord. Zanima me, kakšni rekordi so na ostalih GS-jih glede seštevka osvojenih GS-jev določenih igralcev, ki sta se srečala na turnirjih velike četverice?
Miha Žižek
Res je, Roger Federer in Rafael Nadal imata skupno osvojenih 30 grand slamov. S polfinalnim obračunom v Melbournu sta tako popravila zgoraj opisani rekord. Tudi prejšnji je bil seveda v njuni lasti. Na turnirjih velike četverice sta se zadnjič pomerila na istem prizorišču leta 2012, takrat sta imela skupno v lasti 26 turnirjev za grand slam. Sledi pregled podobnih parov, v katerih je bila vsota osvojenih turnirjev do tistega trenutka vsaj 14. Vsak par je naveden le enkrat, oba tenisača pa sta že morala osvojiti turnir za grand slam (sicer bi lahko navedli tudi pare Roger Federer - Blaž Kavčič, Grega Žemlja ... ki so imeli le zaradi Federerja skupno 17 osvojenih turnirjev).
Naslovi | Igralec 1 | Igralec 2 | Turnir |
30 | Roger Federer | Rafael Nadal | Melboure 2014, polfinale |
21 | Roger Federer | Novak Đoković | Roland Garros 2012, polfinale |
20 | Pete Sampras | Andre Agassi | New York 2001, četrtfinale |
18 | Roger Federer | Andy Murray | Melbourne 2013, polfinale |
18 | Rafael Nadal | Novak Đoković | New York 2013, finale |
17 | Roger Federer | Lleyton Hewitt | New York 2009, 3. krog |
17 | Roger Federer | Juan Martin del Potro | Melbourne 2012, četrtfinale |
16 | Ivan Lendl | Jimmy Connors | New York 1992, 2. krog |
16 | Björn Borg | Jimmy Connors | Wimbledon 1981, polfinale |
15 | Pete Sampras | Boris Becker | Wimbledon 1997, četrtfinale |
15 | Pete Sampras | Patrick Rafter | New York 2001, osmina finala |
15 | Roger Federer | Marat Safin | Melbourne 2009, 3. krog |
15 | Roger Federer | Andy Roddick | Wimbledon 2009, finale |
14 | Björn Borg | John McEnroe | New York 1981, finale |
14 | Jimmy Connors | John McEnroe | New York 1984, polfinale |
14 | John McEnroe | Mats Wilander | Wimbledon 1989, četrtfinale |
14 | Pete Sampras | Richard Krajicek | New York 2000, četrtfinale |
14 | Pete Sampras | Marat Safin | New York 2001, polfinale |
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje