Bedene še ni dosegel posamične zmage na grand slamih, Kavčiču to še ni uspelo v Wimbledonu, Žemlja pa se je dvakrat zapored uvrstil v drugi krog.

Mima Jaušovec dvakrat med osem
Najboljša ženska uvrstitev na travnatem grand slamu je četrtfinale, v katerega se je v letih 1978 in 1981 prebila Mima Jaušovec. Preostale Slovenke se niso prebile do osmine finala. Najboljša uvrstitev Katarine Srebotnik, Tine Pisnik in Maje Matevžič je tretji krog. Katarina Srebotnik je sicer v Wimbledonu osvojila dva naslova. Leta 1998 je bila najboljša v konkurenci mladink, leta 2011 pa s Kveto Peschke v ženskih dvojicah. Srebotnikova se spominja tega trenutka.

Žoge se manj odbijajo
Wimbledon je edini grand slam, ki se igra na travi, torej na osnovni teniški podlagi, na tisti, na kateri se je tenis najprej igral. Igra se razlikuje od tiste na drugih podlagah. Žoge se manj odbijajo, kar daje prednost tistim, ki imajo dober servis. O spremembah, na katere se vsako leto navajajo igralci, ko počasen pesek zamenjajo za hitro travo, razmišlja Blaž Kavčič.

Le štirje edini GS slavili v Londonu
Na seriji ATP je le malo turnirjev na travi, zato obstaja le malo specialistov za to podlago. V času odprte dobe so le štirje igralci svoj edini grand slam osvojili v Wimbledonu, to so Pat Cash (1987), Michael Stich (1991), Richard Krajicek (1996) in Goran Ivanisević (2001).

Štirje v New Yorku, šest v Melbournu
Tako malo zmagovalcev je le še v New Yorku: Manuel Orantes (1975), Andy Roddick (2003), Juan Martin del Potro (2009) in Andy Murray (2012). Šest "enkratnih" zmagovalcev je svoj trenutek doživelo v Melbournu: Mark Edmondson (1976), Roscoe Tanner (januar 1977), Vitas Gerulaitis (december 1977), Brian Teacher (1980), Petr Korda (1998) in Thomas Johansson (2002).

Največ "edinih zmagovalcev" v Parizu
V tej statistiki je razred zase Roland Garros, saj je na njem edino zmago na turnirjih za grand slam slavilo kar deset igralcev: Andres Gimeno (1972), Adriano Panatta (1976), Yannick Noah (1983), Michael Chang (1989), Andres Gomez (1990), Thomas Muster (1995), Carlos Moya (1998), Albert Costa (2002), Juan Carlos Ferrero (2003) in Gaston Gaudio (2004).