Na portalu Športni SOS smo tokrat pod lupo vzeli točkovno primerjavo med prvim in drugim delom prvenstva. Še vedno ste vabljeni k pošiljanju svojih vprašanj.

934. Kdo je najbolj padel v spomladanskem delu nogometne prve lige? Zanima me tako točkovno kot na lestvici.
Jaša Lorenčič

Ker se je število ekip v prvi ligi skozi celotno zgodovino precej spreminjalo, enako pa velja za tekmovalni sistem (od dvokrožnega pa do štirikrožnega - klasičnega in razdeljenega v zgornji in spodnji razred), sem se odločil za analizo vseh sezon od 1995/1996 naprej, ko je bila zmaga ovrednotena s tremi točkami. Izračunal sem povprečno število točk, ki jih je vsak klub osvojil na eni tekmi jeseni ter spomladi. Razlika je dala lestvico ekip, ki so po zimskem premoru najbolj nazadovale.

Trenutno je Olimpija na poti zgodovinsko najslabšega padca. Jeseni je namreč na 21 tekmah dobila 46 točk (oziroma 2,19 na tekmo), spomladi pa le eno na šestih tekmah (0,17 točke na tekmo). To pomeni padec kar za 2,02 točke. A do konca sezone je še devet krogov in pričakovati je, da bodo Ljubljančani vendarle izboljšali svoj položaj. A za koliko?

V spodnji tabeli sem upošteval že končane sezone. Navedenih je pet primerov, ko so klubi spomladi najbolj nazadovali. Zanimivo, med temi se kar dvakrat pojavi prav Olimpija (oziroma, če smo natančni, njena istoimenska predhodnica, ki je leta 2005 propadla).

Opomba: Pri sezonah so navedene le končne letnice. Pri rekordni sezoni Dravograda gre tako za sezono 2000/2001. Z zvezdico je označena sezona, ko je bila liga v drugem delu razdeljena v dva jakostna razreda, v katerih so igrali klubi med seboj (v zgornjem delu so igrali klubi od 1 do 6, v spodnjem pa od 7 do 12).

Največji padec po mestih prav tako pripada Dravogradu iz sezone 2000/2001, ki je po jesenskem delu prvenstva zasedal 4. mesto, spomladi pa popolnoma popustil in izgubil kar sedem mest, s tem je tudi padel v nižji rang tekmovanja.

935. Kdo pa je v drugem delu prvenstva najbolj dvignil svojo formo? Tako po točkah kot po mestih.
Jaša Lorenčič

To pa je Ljubljana, ki je v sezoni 2003/2004 jeseni na 18 tekmah zbrala samo 13 točk (0,72 na tekmo), spomladi pa je doživela prerod, saj je na 14 tekmah osvojila kar 29 točk (2,07). To pomeni, da je v drugem delu prvenstva povprečje dvignila kar za 1,35 točke. A ta dosežek nima popolnoma enake vrednosti, saj so bili v tisti sezoni klubi v zadnji tretjini sezone razdeljeni v zgornji in spodnji del. To pomeni, da so Ljubljančani spomladi kar na 10 od 14 tekem igrali zgolj proti klubom iz spodnjega dela lestvice.

Če odmislimo ta primer, je rekorder (še en klub, ki je propadel) Primorje. Ajdovci so se najbolj dvignili v sezoni 2000/2001. Podrobnosti so v spodnji tabeli.

In še največji napredek po mestih. To je uspelo Gorici v sezoni 2009/2010. Točkovne podrobnosti so v tabeli tik nad temi besedami, premik na lestvici pa jim je uspel kar šest mest višje. Vrtnice so bile jeseni devete, prvenstvo pa so končale na tretjem mestu.