Na portalu Športni SOS tokrat odgovarjamo na vaša kolesarska vprašanja. Še vedno ste vabljeni k postavljanju vprašanj (ne glede na šport).

1608. Ali se je že kdaj zgodilo, da je zmagovalec Dirke po Franciji nosil rumeno majico samo na zadnji etapi? Greg LeMond jo je leta 1989 sicer osvojil zadnji dan, ampak je bil v rumenem že v prvem tednu dirke.
Danijel Bratušek

Opisani scenarij je na letošnji Dirki po Franciji uspel Tadeju Pogačarju, a ni bil edini, ki se je do največje nagrade v kolesarstvu prebil na tak način.

A ni bilo prvič, da bi v zadnji etapi, ko se gre na polno, po zgornjem pravilu rumena majica menjala lastnika. Dvakrat je bila menjava vodilnega celo na zadnji tekmovalni dan.

1947: Pobeg v zadnji etapi
Nekaj takega se je zgodilo že leta 1947 na prvem povojnem Touru. Na zadnji ‒ sicer ravninski ‒ etapi je rumeno majico vodilnega nosil Italijan Pierre Brambilla, ki je imel v skupnem seštevku 53 sekund prednosti pred rojakom Aldom Ronconijem ter že 2:58 pred domačinom Jeanom Robicom. Na enem od redkih vrhov je bila razpisana denarna nagrada, na klancu je Robic potegnil na polno in se znebil vodilnega na dirki. Na koncu je v etapi Italijana prehitel kar za 13 minut in se zavihtel na sam vrh.

1968: Sprememba v pariškem kronometru
To leto sta bili zadnji dan na sporedu kar dve etapi, najprej je karavana premagala 136 ravninskih kilometrov, nato pa se je morala spopasti še s 55 km dolgim kronometrom, ki se je končal v Parizu. Pred uro resnice je vodil Belgijec Herman Van Springel, ki je imel pred Janom Janssenom 18 sekund prednosti. Van Springel je odlično odpeljal kronometer, saj je osvojil drugo mesto, a na njegovo žalost je bil pred njim prav Nizozemec, ki je imel na koncu v skupnem seštevku 38 sekund prednosti.

Sorodna novica "Temelji uspeha so neverjetna regeneracija in to, da nikoli ne odneha"

1919: Vodilni izgubil dve uri in pol
Še v štirih drugih primerih pa je do menjave prišlo na predzadnji etapi. Najprej leta 1919, takrat je po 13. od 15 etap prepričljivo vodil Francoz Eugene Christophe, ki je imel pred prvim zasledovalcem Belgijcem Firminom Lambotom že 28 minut prednosti. A Lambot je dobil predzadnjo etapo, prej vodilni pa je zaostal skoraj dve uri in pol ter padel na skupno tretje mesto. Takratni Tour je bil popolnoma nekaj drugega, etapa od Metza do Dunkerqua je bila dolga kar 468 kilometrov, kolesarjev je bilo malo in vsak je tekmoval po lastnih močeh.

1958: Gaul dominiral na kronometru
Skok v leto 1958. Spet je bil odločilen kronometer na predzadnji dan, ko se je za končno zmago udarila trojica, vodil je Italijan Vito Favero, domačin Raphael Geminiani je zaostajal za 39 sekund, tretji Charly Gaul iz Luksemburga pa za 67 sekund. Kronometer od Besancona do Dijona je bil dolg kar 74 km, na njem pa je Gaul dominiral, saj je oba neposredna tekmeca za zmago premagal za več kot za tri minute.

1990: Spet LeMond
Grega LeMonda se spominjamo po epski zmagi na zadnji dan Toura 1989, a podoben naskok mu je uspel tudi leto pozneje, ko si je rumeno majico prvič nadel šele na predzadnji dan, ko je bil spet na vrsti kronometer. Vodilni Italijan Claudio Chiappucci je imel pred Američanom pet sekund naskoka, vsi preostali so zaostajali več kot tri minute. LeMondu je v 45 km dolgem kronometru zadoščalo peto mesto na etapi, saj je Chiappucci izgubil več kot dve minuti.

2011: Evans preskočil oba brata
Do Pogačarja najbolj svež primer se je zgodil pred devetimi leti, ko je pred kronometrom v predzadnji etapi vodil Andy Schleck pred bratom Fränkom (+0:53) in Cadelom Evansom (0:57). V Grenoblu je Avstralec zaostal le za večkratnim svetovnim prvakom Tonyjem Martinom in na vrhu razpredelnice prepričljivo preskočil oba brata. Andy je na koncu za njim zaostal za 1:34.

1609. Ali je kdo kadar koli prekršil džentelmensko pravilo nenapadanja na zadnji dan kolesarskih dirk?
Andraž Zorko

Sorodna novica Žvižgi za rumenega Contadorja, Schleck ogorčen

Ni popolnoma jasno, kdaj so nastala številna nepisana pravila o nenapadanju (zadnji dan, v primeru težav z opremo; čas hranjenja in opravljanja male potrebe), a dejstvo je, da so se ti napadi dogajali (v zgornjem primeru le, denimo, Tour 1947).

Predvsem pa so se kršila tudi druga nenapisana pravila. Pred 10 leti je imel Andy Schleck na Touru težave z verigo, ta trenutek je Alberto Contador izkoristil in napadel (zaradi tega razloga je na MMC-ju nastala serija člankov o ferpleju).