Magnus Carlsen in Fabiano Caruana sta tako štirikrat remizirala. Carlsen je navajen takih obračunov, pred dvema letoma se je namreč dvoboj s Sergejem Karjakinom začel s sedmimi remiji, v 12 obračunih se le dve nista končali z delitvijo točk. Tokrat se na portalu Športni SOS usmerjamo v šah, še vedno ste vabljeni k pošiljanju vprašanj.
Naročite se na podkast SOS-odmev!
1.255. Prve štiri partije v svetovnem prvenstvu v šahu so se končale z remijem. Kako pogosti so remiji v obračunih za naslov svetovnega prvaka?
Peter Jenko
Do zdaj je bilo v obračunih za naslov svetovnega prvaka v celotni zgodovini odigranih skoraj 900 partij (pri tem nisem upošteval turnirjev, ki so v času ločenih tekmovanj potekali v sistemu boja na izpadanje).
V tem času se je 56 odstotkov partij končalo z remijem. Kot kaže spodnja tabela, pa je opazen vse večji delež remijev skozi čas.
Obdobje | Odstotek remijev |
1886-1910 | 31,1 |
1911-1950 | 55,8 |
1951-1960 | 53,5 |
1961-1970 | 56,7 |
1971-1980 | 60,4 |
1981-1990 | 70,4 |
1991-2000 | 70,3 |
2001-2010 | 61,2 |
2011-2018 | 77,6 |
Opomba: Dvoboji v podaljških (kjer se igra pospešeni šah) niso upoštevani.
Daleč najizrazitejši primer z remiji je bil prvi obračun med Anatolijem Karpovom in Garijem Kasparovom, ki se je začel 10. septembra 1984 v Moskvi. Pravila so bila jasna - zmaga tisti, ki bo prišel do šestih zmag (remiji dejansko niso imeli pomena). Kazalo je na hitri konec tekme, saj je Karpov v prvih devetih partijah zmagal kar štirikrat. Sledil je maratonski niz 17 remijev. Ko je Karpov v 27. partiji slavil še petič, je bila stvar na videz končana, a Kasparov se ni vdal. V 32. partiji je sam prišel do prve zmage, po seriji novih remijev je dobil še 47. in 48. partijo ter izid znižal na 5:3. A takrat je bila že sredina februarja, organizatorji so se zaradi skrbi za zdravje obeh šahistov odločili, da dvoboj prekinejo, vse izide pa črtajo. To je bil edini dvoboj, ki ni dal prvaka.
1.256. Kateri šahist pa ima največ zmag (v partijah, ne naslovov!) v bojih za naslov svetovnega prvaka. Vem, da je nemogoče primerjati zaradi različnih formatov.
Peter Jenko
Primerjava je res nemogoča zaradi različnih formatov (zadnja leta se igra na največ 12 klasičnih partij, zgoraj opisani primer med ruskima velikanoma pa je terjal skoraj 50 partij) in strategij. Kot vidimo v zgornji tabeli, je bilo v obdobju pred stoletjem bistveno manj remijev, zato so na vrhu te lestvice pričakovano igralci iz tega obdobja.
Šahist | Zmage |
Emanuel Lasker | 45 |
Wilhelm Steinitz | 43 |
Anatolij Karpov | 37 |
Mihajil Botvinik | 36 |
Alexander Alekhine | 33 |
Gari Kasparov | 31 |
Emmanuel Lasker je svetovni prvak prvič postal leta 1894, ko je na prestolu zamenjal sploh prvega prvaka Wilhelma Steinitza. Nemec je petkrat uspešno branil naslov svetovnega prvaka, zadnjič leta 1910. Zaradi prve svetovne vojne je za šahovnico naslednjič sedel šele leta 1921, ko je moral primat predati Kubancu Joseju Raulu Capablanci.
Lasker ima tudi najvišji odstotek vseh zmag, dobil je namreč kar 44 odstotkov vseh obračunov.
Danes je konkurenca bistveno hujša, dvoboji veliko bolj taktični in zato je razumljivo, da je remijev ogromno. Za primerjavo - Magnus Carlsen te dni že četrtič igra za naslov svetovnega prvaka, v tem času je skupaj zbral "le" sedem zmag (oziroma 19 odstotkov vseh partij), kar ga uvršča na 14. mesto med vsemi, ki so igrali v obračunu za naslov svetovnega prvaka.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje