Športni SOS je pred izločilnimi boji v Evropski ligi spet v znamenju nogometašev Maribora in njihovega uspeha na evropskih tekmovanjih.
236. Kateri klub iz nekdanje Jugoslavije se je kot zadnji prebil v izločilne boje v Ligi prvakov in v Evropski ligi?
Domen Šušteršič
Nogometaši Maribora so postali šele tretja ekipa iz nekdanje Jugoslavije, ki se je uvrstila v izločilne boje v Ligi prvakov in Evropski ligi oziroma Pokalu Uefa, odkar v teh pokalih obstaja skupinski del.
V Ligi prvakov skupinski del obstaja od sezone 1993/1994. Z območja nekdanje Jugoslavije je v tem tekmovanju skupinski del uspelo "preživeti" le Hajduku v sezoni 1994/1995. Dalmatinci so takrat v skupini C s šestimi točkami osvojili drugo mesto za Benfico (9), izpadla pa sta Steaua Bukarešta (5) in Anderlecht (4). Hajduk je nato v četrtfinalu izpadel proti Ajaxu (0:0 in 0:3). Takrat je v Ligi prvakov vsako državo zastopal po le en klub.
Drugi primer se je zgodil v Pokalu Uefa, ko se je Partizan v sezoni 2004/2005 uvrstil v 1/16-finala. Beograjčani so takrat v skupini E s petimi točkami osvojili tretje mesto in s tem ujeli napredovanje v izločilne boje, kamor sta se iz te skupine uvrstila še Middlesbrough (9) in Villarreal (8), evropsko sezono pa sta končala Lazio (3) in grški Egaleo (1). Partizan je v bojih na izpadanje izločil Dnipro Dnipropetrovsk (3:2), nato pa v osmini finala izpadel proti poznejšemu zmagovalcu, CSKA-ju iz Moskve (1:1, 0:2).
Maribor je v sezoni 2013/2014 postal tretji tovrstni klub iz nekdanje Jugoslavije. Najuspešnejši slovenski nogometni klub je letos v Evropski ligi v skupini D s sedmimi točkami osvojil drugo mesto in v izločilne boje napredoval skupaj z Rubinom (14), tekmovanje pa sta končala Zulte (7) in Wigan (5). Vijolice se v 1/16-finala merijo s Sevillo.
Vrhunec jugoslovanskega klubskega nogometa je sicer iz časa, ko so vse ravni na evropskih klubskih tekmovanjih potekale na izpadanje in skupinskega dela tekmovanja še ni bilo. Nogometaši Crvene zvezde so v sezoni 1990/1991 postali evropski prvaki. V finalu Pokala državnih prvakov so po streljanju enajstmetrovk premagali Marseille (po 120 minutah ni bilo zadetkov, pri streljanju z bele točke pa je bilo 5:3). Rdeče-beli so nato drugo večjo mednarodno lovoriko osvojili v boju z najboljšo južnoameriško ekipo, tako so v Tokiu premagali Colo Colo (Čile) s 3:0.
237. Kaj mora storiti Maribor, da pride v prvi boben (nosilec) zadnjega kroga za Ligo prvakov? Koliko manjka Sloveniji, da bi imela v Ligi prvakov svojega predstavnika uvrščenega neposredno?
Robert Kaurin
V zadnjem predkrogu kvalifikacij za Ligo prvakov igra 20 klubov, ki so razdeljeni v dve skupini - na prvake in neprvake. Na vsaki strani je po deset klubov, ki so po Uefinem koeficientu razdeljeni na nosilce (5) in nenosilce (5). Kakšen koeficient je potreben, da si uvrščen med nosilce? Vse je odvisno od družbe preostale deveterice, ki se je znašla v zadnjem predkrogu. V letošnjem primeru je za status nosilca zadoščal koeficient, višji od 16,575.
Nosilci | Nenosilci |
Basel 59,785 | Austria Dunaj 16,575 |
Celtic 37,538 | Legia Varšava 13,650 |
Steaua B. 35,604 | Maribor 9,941 |
Viktoria Plzen 28,745 | Ludogorec 3,450 |
Dinamo Z. 25,916 | Šahter K. 2,941 |
Kako klubi sploh dobijo svoj koeficient? Gre za petletno vsoto dosežkov na evropskih tekmovanjih. Uvrstitev v skupinski del Lige prvakov tako prinese štiri točke, vsaka zmaga v Ligi prvakov dve točki, remi ena točka. Najmanj je, denimo, ovrednoten izpad v prvem predkrogu Evropske lige (0,25 točke). Maribor tako med 450 evropskimi klubi s koefiecientom 9,941 zaseda 156. mesto. Letošnja zelo dobra sezona Maribora se tako kaže tudi v zvišanju statusa. Ta za sezono 2014/2015 po zadnjih uspehih znaša 15,150, kar je slovenske prvake že dvignilo na 121. mesto. Ali bo ta kvocient dovolj za status nosilca v prihodnji sezoni, je težko reči. Lahko pa sklepamo, da bi bil ob "uspešni" evropski sezoni 2014/2015 status Maribora zelo dober za sezono 2015/2016 (ob visokih novih točkah bi se namreč črtal še slab izkupiček iz sezone 2009/2010, ko so v petletno vsoto prinesli le 1,775 točke).
Drugi del vprašanja pa bolj meji na področje znanstvene fantastike. Neposredni nastop v Ligi prvakov si po trenutnem ključu zagotovijo predstavniki najboljših 13 evropskih lig. Gre za podobno lestvico, kjer so razvrščene lige po uspešnosti na evropskih tekmovanjih. Za sezono 2013/2014 je mejno 13. mesto zasedala Danska s kvocientom 27,525. Slovenija je daleč zadaj na 34. mestu s kvocientom 7,124. Tudi če bi Maribor, denimo, letos osvojil Evropsko ligo, to še zdaleč ne bi bilo dovolj, da bi se Slovenija uvrstila med najboljših 13 držav. Za to bi bil potrebno večletno uspešno igranje več slovenskih klubov v Evropi, in ne le Maribora.
Za Ligo prvakov v sezoni 2014/2015 so že znani državni koeficienti. Slovenija je na 30. mestu, a daleč za 13. mestom. V tabeli so omenjene države, hkrati pa je navedeno še število njihovih klubov, ki so se v obdobju 2008/2009-2012/2013 uvrstili v izločilne boje Lige prvakov in Evropske lige (to obdobje vpliva na sestavo Lige prvakov v sezoni 2014/2015).
Zveza | Koeficient | Klubi |
Španija | 88,025 | 29 |
Anglija | 82,963 | 30 |
Nemčija | 79,614 | 26 |
Italija | 64,147 | 26 |
Portugalska | 59,168 | 16 |
Francija | 59,000 | 18 |
Ukrajina | 49,758 | 12 |
Rusija | 46,332 | 15 |
Nizozemska | 44,729 | 14 |
Turčija | 34,500 | 8 |
Belgija | 34,400 | 9 |
Grčija | 34,000 | 9 |
Švica | 28,925 | 4 |
... | ... | ... |
Slovenija | 9,708 | 0 |
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje