Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Največji slovenski uspehi

Slovenski športniki so na poletnih olimpijskih igrah doslej osvojili 34 medalj. Od tega 9 zlatih (2 v ekipnih športih), 11 srebrnih (6 v ekipnih športih) in 14 bronastih (4 v ekipnih športih). Lovorike so Slovenci in Slovenke zbirali za Avstro-ogrsko, Kraljevino Jugoslavijo, SFRJ in od leta 1992 naprej končno tudi za samostojno Slovenijo.
Prvi Slovenec, ki je osvojil olimpijsko medaljo, je bil Rudolf Cvetko. Cvetko je leta 1912 na olimpijskih igrah v Stockholmu kot član avstrijske reprezentance v sabljanju osvojil srebrno medaljo.
Leon Štukelj najuspešnejši slovenski olimpijec
Po vihri prve svetovne vojne se je slovenska bera medalj povečala leta 1924 v Parizu. Telovadec Leon Štukelj je osvojil dve zlati medalji, saj je zmagal tako v mnogoboju kot tudi na krogih. Odlično so se odrezali tudi ostali Slovenci v reprezentanci, ki so dosegli še devet uvrstitev do šestega mesta. Legendarni Štukelj je z zbiranjem medalj nadaljeval štiri leta pozneje, ko so bile igre v Amsterdamu. Novomeščan je slavil na krogih, poleg tega pa bil tretji v mnogoboju in ekipno. Na teh igrah je Josip Primožič osvojil srebro na bradlji, Stane Derganc pa bron na preskoku. Štukelj je svojo zadnjo medaljo osvojil leta 1936 v Berlinu, ko je bil na krogih drugi. S šestimi medaljami (tremi zlatimi!) je še danes najuspešnejši slovenski udeleženec olimpijskih iger nasploh. Težko je verjeti, da bi ga lahko kdo prehitel. V Berlinu so prvič nastopile tudi Slovenke in v ekipni tekmi gimnastičark končale na 4. mestu.
Miro Cerar kralj konjev z ročaji
Na novo slovensko medaljo je bilo nato treba čakati 28 let. Leta 1964 je na igrah v Tokiu zablestel telovadec Miro Cerar, ki je zmagal na konju z ročaji in bil tretji na drogu. Štiri leta kasneje je v Ciudad de Mexicu Cerar obranil naslov na konju z ročaji. V Mehiki sta kot člana jugoslovanske košarkarske reprezentance srebrni medalji osvojila Ivo Daneu in Aljoša Žorga. Enako je leta 1976 na igrah v Montrealu uspelo tudi Vinku Jelovcu.
Leta 1984 v Los Angelesu so medalje kot člani jugoslovanske rokometne in nogometne reprezentance osvojili štirje slovenski športniki. Z zlato sta se okitila rokometaša Alenka Cuderman in Rolando Pušnik, z bronom pa nogometaša Marko Elsner in Srečko Katanec.
Daljni Seul v Južni Koreji je bil leta 1988 srečen kraj za slovenska veslača Sadika Mujkiča in Bojana Prešerna. Blejca sta namreč v dvojcu brez krmarja osvojila bronasto medaljo. Z Jugoslavijo sta se srebra veselila košarkarja Jure Zdovc in Polona Dornik, brona pa rokometaša Rolando Pušnik in Iztok Puc.
V Barceloni prvi olimpijski medalji za samostojno Slovenijo
Katalonska prestolnica Barcelona je leta 1992 gostila prve poletne olimpijske igre, na katerih so slovenski športniki nastopili za samostojno Slovenijo. Uspeh tudi tokrat ni izostal. Veslača Iztok Čop in Denis Žvegelj sta v dvojnem dvojcu osvojila bronasto medaljo, isto pa je uspelo tudi četvercu brez krmarja v postavi Milan Janša, Sadik Mujkič, Jani Klemenčič in Sašo Mirjanič.
Poleg tega so Slovenci dosegli še nekaj odličnih uvrstitev. Na šesto mesto so se uvrstili kajakaš Marjan Štrukelj, plavalec na 1.500 m Igor Majcen in strelec Rajmond Debevec. Deveti so bili skakalec v daljino Borut Bilač, kajakaš Albin Čižman in znova Rajmond Debevec. Kajakaš Janez Skok in kanuist Boštjan Žitnik sta končala na desetem mestu.
Brigiti Bukovec le malo zmanjkalo do zlata
V Atlanti leta 1996 se je zbirka slovenskih medalj povečala še za dve. Kajakaš Andraž Vehovar in šprinterka na 100 m z ovirami Brigita Bukovec sta se domov vrnila s srebrno medaljo. Bukovčeva je bila zelo blizu celo zlati. Tik za najboljšimi so na 4. mestu končali veslači Iztok Čop v skifu ter Jani Klemenčič, Sadik Mujkič, Milan Janša in Denis Žvegelj v četvercu brez krmarja.
Lokostrelci Samo Medved, Matevž Krumpestar in Peter Koprivnikar so na ekipni tekmi zasedli peto mesto. Skakalec v daljino Gregor Cankar in strelec Rajmond Debevec sta bila šesta. Debevec je poleg tega osvojil še dve deveti mesti. Kajakaš Jernej Abramič je bil sedmi, skakalka v višino Britta Bilač pa je končala na desetem mestu. Rokometaš Iztok Puc je v dresu hrvaške reprezentance osvojil zlato medaljo.
Rajmondu Debevcu je uspelo v petem poizkusu
Avstralski Sydney leta 2000 je končno prinesel tudi zlati medalji za samostojno Slovenijo. Junaki so bili trije, srečni dan pa 23. september. Najprej sta v dvojnem dvojcu zmagala veslača Iztok Čop in Luka Špik, nekaj ur pozneje pa je na svojih petih olimpijskih igrah prvo medaljo osvojil še strelec Rajmond Debevec, ki je slavil v trojnem položaju z malokalibrsko puško.
Brez medalje je na 4. mestu znova ostal četverec brez krmarja v postavi Miloš Janša, Jani Klemenčič, Rok Kolander in Matej Prelog. Presenetljiva četrta je bila v teku na 800 m tudi Brigita Langerholc. Peto do osmo mesto si je v taekwondoju delil Marcel More. Kanuist Simon Hočevar je bil sedmi, moška rokometna reprezentanca osma, strelec Debevec, atletinja Anja Valant (troskok) ter jadralca Tomaž Čopi in Mitja Margon pa deveti. Kajakaš Dejan Kralj je osvojil deseto mesto.
Čeplakova hitrejša od Mutole
V Atenah Slovencem ni uspelo osvojiti zlata, kljub temu pa so domov odšli s štirimi medaljami. Prvo odličje je priborila judoistka Urška Žolnir, ki je bila bronasta v kategoriji do 63 kg. Srebro sta si priborila Iztok Čop in Luka Špik, ki sta v veslaškem dvojnem dvojcu zaostala le za francosko posadko. Presenetil je jadralski tabor. Največji uspeh je dosegel Vasilij Žbogar, ki je bil tretji v razredu laser. V epskem teku na 800 metrov za ženske je slovenska športnica leta 2003 Jolanda Čeplak osvojila bron. Posebej je bila vesela, ker ji je po več kot letu dni uspelo ugnati tekmico Mario Mutolo iz Mozambika.
Rajmond Debevec je za las zgrešil bronasto medaljo v streljanju z malokalibrsko puško v trojnem položaju. Nehvaležno 4. mesto sta osvojili tudi jadralki v razredu 470 Vesna Dekleva in Klara Maučec. Na cestni dirki kolesarjev se je s 5. mestom izkazal Andrej Hauptman.

Leon Štukelj

Slovenski športniki so na poletnih olimpijskih igrah do zdaj osvojili 43 medalj. Od tega 11 zlatih (2 v ekipnih športih), 14 srebrnih (6 v ekipnih športih) in 18 bronastih (4 v ekipnih športih). Lovorike so Slovenci in Slovenke zbirali za Avstro-ogrsko, Kraljevino Jugoslavijo, SFRJ in od leta 1992 naprej končno tudi za samostojno Slovenijo.

Prvi Slovenec, ki je osvojil olimpijsko medaljo, je bil Rudolf Cvetko. Cvetko je leta 1912 na olimpijskih igrah v Stockholmu kot član avstrijske reprezentance v sabljanju osvojil srebrno medaljo.

Poglejte si še seznam vseh slovenskih dobitnikov medalj, tako s poletnih kot tudi z zimskih olimpijskih iger.


Leon Štukelj najuspešnejši slovenski olimpijec
Po vihri prve svetovne vojne se je slovenska bera medalj povečala leta 1924 v Parizu. Telovadec Leon Štukelj je osvojil dve zlati medalji, saj je zmagal tako v mnogoboju kot tudi na krogih. Odlično so se odrezali tudi drugi Slovenci v reprezentanci, ki so dosegli še devet uvrstitev do šestega mesta. Legendarni Štukelj je medalje zbiral tudi štiri leta pozneje, ko so bile igre v Amsterdamu. Novomeščan je slavil na krogih, poleg tega pa bil tretji v mnogoboju in ekipno. Na teh igrah je Josip Primožič osvojil srebrno medaljo na bradlji, Stane Derganc pa bron v preskoku. Štukelj je svojo zadnjo medaljo osvojil leta 1936 v Berlinu, ko je bil na krogih drugi. S šestimi medaljami (tremi zlatimi!) je še danes najuspešnejši slovenski udeleženec olimpijskih iger nasploh. Težko je verjeti, da bi ga lahko kdo prehitel. V Berlinu so prvič nastopile tudi Slovenke in v ekipni tekmi gimnastičark končale na 4. mestu.

Miro Cerar kralj konjev z ročaji
Na novo slovensko medaljo je bilo nato treba čakati 28 let. Leta 1964 je na igrah v Tokiu zablestel telovadec Miro Cerar, ki je zmagal na konju z ročaji in bil tretji na drogu. Štiri leta pozneje je v Ciudadu de Mexicu Cerar obranil naslov na konju z ročaji. V Mehiki sta kot člana jugoslovanske košarkarske reprezentance srebrni medalji osvojila Ivo Daneu in Aljoša Žorga. Enako je leta 1976 na igrah v Montrealu uspelo tudi Vinku Jelovcu.

Leta 1984 v Los Angelesu so medalje kot člani jugoslovanske rokometne in nogometne reprezentance osvojili štirje slovenski športniki. Zlato sta dobila rokometaša Alenka Cuderman in Rolando Pušnik, bron pa nogometaša Marko Elsner in Srečko Katanec.

Daljni Seul v Južni Koreji je bil leta 1988 srečen kraj za slovenska veslača Sadika Mujkića in Bojana Prešerna. Blejca sta namreč v dvojcu brez krmarja osvojila bronasto medaljo. Z Jugoslavijo sta se srebra veselila košarkarja Jure Zdovc in Polona Dornik, brona pa rokometaša Rolando Pušnik in Iztok Puc.

Luka Špik in Iztok Čop

V Barceloni prvi olimpijski medalji za samostojno Slovenijo 
Katalonska prestolnica Barcelona je leta 1992 gostila prve poletne olimpijske igre, na katerih so slovenski športniki nastopili za samostojno Slovenijo. Uspeh tudi tokrat ni izostal. Veslača Iztok Čop in Denis Žvegelj sta v dvojnem dvojcu osvojila bronasto medaljo, enako pa je uspelo tudi četvercu brez krmarja v postavi Milan Janša, Sadik Mujkič, Jani Klemenčič in Sašo Mirjanič.

Poleg tega so Slovenci dosegli še nekaj odličnih uvrstitev. Na šesto mesto so se uvrstili kajakaš Marjan Štrukelj, plavalec na 1.500 m Igor Majcen in strelec Rajmond Debevec. Deveti so bili skakalec v daljino Borut Bilač, kajakaš Albin Čižman in znova Rajmond Debevec. Kajakaš Janez Skok in kanuist Boštjan Žitnik sta končala na desetem mestu.

Brigiti Bukovec le malo zmanjkalo do zlate medalje 
V Atlanti leta 1996 se je zbirka slovenskih medalj povečala še za dve. Kajakaš Andraž Vehovar in šprinterka na 100 m z ovirami Brigita Bukovec sta se domov vrnila s srebrno medaljo. Bukovčeva je bila zelo blizu celo zlati. Tik za najboljšimi so na 4. mestu končali veslači Iztok Čop v skifu ter Jani Klemenčič, Sadik Mujkič, Milan Janša in Denis Žvegelj v četvercu brez krmarja.

Lokostrelci Samo Medved, Matevž Krumpestar in Peter Koprivnikar so na ekipni tekmi zasedli peto mesto. Skakalec v daljino Gregor Cankar in strelec Rajmond Debevec sta bila šesta. Debevec je poleg tega dobil še dve deveti mesti. Kajakaš Jernej Abramič je bil sedmi, skakalka v višino Britta Bilač pa je končala na desetem mestu. Rokometaš Iztok Puc je v dresu hrvaške reprezentance osvojil zlato medaljo.

Rajmond Debevec

Rajmondu Debevcu je uspelo v petem poizkusu 
Avstralski Sydney leta 2000 je končno prinesel tudi zlati medalji za samostojno Slovenijo. Junaki so bili trije, srečni dan pa 23. september. Najprej sta v dvojnem dvojcu zmagala veslača Iztok Čop in Luka Špik, nekaj ur pozneje pa je na svojih petih olimpijskih igrah prvo medaljo osvojil še strelec Rajmond Debevec, ki je slavil v trojnem položaju z malokalibrsko puško.

Brez medalje je na 4. mestu znova ostal četverec brez krmarja v postavi Miloš Janša, Jani Klemenčič, Rok Kolander in Matej Prelog. Presenetljiva četrta je bila v teku na 800 m tudi Brigita Langerholc. Peto do osmo mesto si je v tekvondoju delil Marcel More. Kanuist Simon Hočevar je bil sedmi, moška rokometna reprezentanca osma, strelec Debevec, atletinja Anja Valant (troskok) ter jadralca Tomaž Čopi in Mitja Margon pa deveti. Kajakaš Dejan Kralj je osvojil deseto mesto.

Jolanda Čeplak

Čeplakova hitrejša od Mutole
V Atenah Slovencem ni uspelo osvojiti zlata, kljub temu pa so domov odšli s štirimi medaljami. Prvo medaljo je pridobila judoistka Urška Žolnir, ki je bila bronasta v kategoriji do 63 kg. Srebro sta si priborila Iztok Čop in Luka Špik, ki sta v veslaškem dvojnem dvojcu zaostala le za francosko posadko. Presenetil je jadralski tabor. Največji uspeh je dosegel Vasilij Žbogar, ki je bil tretji v razredu laser. V epskem teku na 800 metrov za ženske je slovenska športnica leta 2003 Jolanda Čeplak osvojila bron. Posebej je bila vesela, ker ji je po več kot letu dni uspelo ugnati tekmico Mario Mutolo iz Mozambika.

Rajmond Debevec je za las zgrešil bronasto medaljo v streljanju z malokalibrsko puško v trojnem položaju. Nehvaležno 4. mesto sta osvojili tudi jadralki v razredu 470 Vesna Dekleva in Klara Maučec. Na cestni dirki kolesarjev se je s 5. mestom izkazal Andrej Hauptman.

Primož Kozmus

Kar pet medalj v Pekingu

Slovenska olimpijska odprava se je iz Pekinga prvič v zgodovini slovenskega športa v domovino vrnila s kar petimi osvojenimi medaljami. Primož Kozmus je v velikem slogu osvojil zlato medaljo v metu kladiva, plavalka Sara Isaković je bila srebrna na 200 metrov prosto, jadralec Vasilij Žbogar je dobil srebro v razredu laser in potrdil bronasto medaljo iz Aten, strelec Rajmond Debevec judoistka Lucija Polavder pa sta osvojila bronasti medalji.

Na Kitajskem so prepričali tudi drugi slovenski športniki. Atletinji Mariji Šestak niti državni rekord niti skok čez 15 metrov ni pomagal do kolajne, v izredni konkurenci se je morala zadovoljiti s šestim mestom. Enako uvrstitev je osvojila tudi kajakašica na mirnih vodah Špela Ponomarenko, ki je iz ozadja pripravila eno najprijetnejših presenečenj v slovenski vrsti. Pozitivno presenečenje so pripravili tudi Rok Kolander, Rok Rozman, Tomaž in Miha Pirih med veslači v četvercu brez krmarja, ki so bili na najpomembnejši tekmi v najboljši formi, blizu medalji, na koncu pa so se morali zadovoljiti s četrtim mestom.


Sanjski dan Žolnirjeve v Londonu
Slovenijo je na igrah v Londonu leta 2012 zastopalo 65 športnikov v sedemnajstih športih. Najbolj nepozaben dan je bil 31. julija v dvorani ExCel, ko je judoistka Urška Žolnir postala olimpijska zmagovalka v kategoriji do 63 kg. Odlične boje je v finalu kronala z zmago nad Kitajko Lili Šu. Primož Kozmus je v finalu meta kladiva osvojil srebrno medaljo (79,36 m). Zmagal je prvi favorit Krisztian Pars (80,59 m). Iztok Čop in Luka Špik sta v dvojnem dvojcu postavila piko na i sijajni karieri. Z bronasto medaljo sta zaokrožila komplet olimpijskih medalj. Zmagala je favorizirana Nova Zelandija pred Italijo. Rajmond Debevec je v Londonu nadaljeval z zbiranjem kolajn. Z malokalibrsko puško leže je zadel 701 krog, kar mu je prineslo bron. Olimpijski prvak je postal Belorus Sergej Martinov (705,5), drugi je bil Belgijec Lionel Cox (701,2). 

Peto mesto je zasedla Franka Anić v tekvandoju v kategoriji do 67 kg. Zastavonoša na slovesnosti ob odprtju je bil kajakaš Peter Kauzer, ki je bil zelo razočaran s šestim mestom. Tudi jadralec Vasilj Žbogar je bil šesti v razredu finn. 


 

V spodnji tabeli so vsi slovenski športniki, ki so osvojili olimpijsko medaljo - tako v času samostojne države kot pod jugoslovansko ali avstrijsko zastavo. Na seznamu so tudi športniki, ki so medalje osvojili kot del ekipe.

Športnik Z S B Skupaj Šport Igre
Leon Štukelj 3 1 2 6 gimnastika 1924-1936
Tina Maze 2 2 0 4 alpsko smučanje 2010-2014
Miro Cerar 2 0 1 3 gimnastika 1964-1968
Iztok Čop 1 1 2 4 veslanje 1992-2012
Luka Špik 1 1 1 3 veslanje 2000-2012
Primož Kozmus 1 1 0 2 atletika 2008-2012
Rajmond Debevec 1 0 2 3 strelstvo 2000-2012
Rolando Pušnik 1 0 1 2 rokomet 1984-1988
Urška Žolnir 1 0 1 2 judo 2004-2012
Alenka Cuderman 1 0 0 1 rokomet 1984
Matjaž Debelak 0 1 1 2 smučarski skoki 1988
Žan Košir 0 1 1 2 deskanje na snegu 2014
Peter Prevc 0 1 1 2 smučarski skoki 2014
Josip Primožič 0 1 1 2 gimnastika 1928
Vasilij Žbogar 0 1 1 2 jadranje 2004-2008
Brigita Bukovec 0 1 0 1 atletika 1996
Rudolf Cvetko 0 1 0 1 sabljanje 1912
Ivo Daneu 0 1 0 1 košarka 1968
Polona Dornik 0 1 0 1 košarka 1988
Jure Franko 0 1 0 1 alpsko smučanje 1984
Sara Isaković 0 1 0 1 plavanje 2008
Vinko Jelovac 0 1 0 1 košarka 1976
Mateja Svet 0 1 0 1 alpsko smučanje 1988
Miran Tepeš 0 1 0 1 smučarski skoki 1988
Primož Ulaga 0 1 0 1 smučarski skoki 1988
Stojna Vangelovska 0 1 0 1 košarka 1988
Andraž Vehovar 0 1 0 1 kajak in kanu 1996
Jure Zdovc 0 1 0 1 košarka 1988
Matjaž Zupan 0 1 0 1 smučarski skoki 1988
Aljoša Žorga 0 1 0 1 košarka 1968
Stane Derganc 0 0 2 2 gimnastika 1928
Sadik Mujkić 0 0 2 2 veslanje 1988-1992
Edvard Antonijevič 0 0 1 1 gimnastika 1928
Jolanda Čeplak 0 0 1 1 atletika 2004
Alenka Dovžan 0 0 1 1 alpsko smučanje 1994
Marko Elsner 0 0 1 1 nogomet 1984
Vesna Fabjan 0 0 1 1 smučarski teki 2014
Damjan Fras 0 0 1 1

smučarski skoki

2002
Teja Gregorn 0 0 1 1 biatlon 2014
Boris Gregorka 0 0 1 1 gimnastika 1928
Milan Janša 0 0 1 1 veslanje 1992
Srečko Katanec 0 0 1 1 nogomet 1984
Jani Klemenčič 0 0 1 1 veslanje 1992
Katja Koren 0 0 1 1 alpsko smučanje 1994
Jure Košir 0 0 1 1 alpsko smučanje 1994
Robert Kranjec 0 0 1 1 smučarski skoki 2002
Petra Majdič 0 0 1 1 smučarski tek 2010
Anton Malej 0 0 1 1 gimnastika 1928
Sašo Mirjanič 0 0 1 1 veslanje 1992
Primož Peterka 0 0 1 1 smučarski skoki 2002
Lucija Polavder 0 0 1 1 judo 2010
Janez Porenta 0 0 1 1 gimnastika 1928
Iztok Puc 0 0 1 1 rokomet 1988
Bojan Prešeren 0 0 1 1 veslanje 1988
Peter Žonta 0 0 1 1 smučarski skoki 2002
Denis Žvegelj 0 0 1 1 veslanje 1992
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov