ZAČETEK NA POLETNIH IGRAH
Hokej na ledu je bil temeljni kamen zimskih olimpijskih iger, saj je so se za ploščkom pod olimpijskimi krogi prvič drsali že na poletnih olimpijskih igrah leta 1920 v Anwerpnu. Od prvih iger v Chamonixu 1924 do zdajšnjih iger v Sočiju 2014 je moški hokejski turnir eden osrednjih dogodkov ledeno-snežnega spektakla.

Odkar lahko februarja vsake štiri leta igrajo res najboljši igralci na svetu, tudi iz Lige NHL, je hokej dokončno prevzel primat najbolj odmevnega dogodka zimskih olimpijskih iger. Hokej je bil dolgo časa tudi edini zimski moštveni šport na igrah, leta 1998 v Naganu, ko so končno prišli tudi NHL-ovci, pa je bil vpeljan še ženski hokejski turnir.

KANADSKA DOMINACIJA
Konec aprila leta 1920 se je v Anwerpnu odigral prvi olimpijski turnir, ki je hkrati štel tudi za prvo svetovno prvenstvo. Sedem reprezentance se je pomerilo na izpadanje, hkrati je igralo še po sedem hokejistov, tudi z izumrlim "roverjem", po treh zmagah s skupno gol razliko 29:1 pa je prvo olimpijsko zlato osvojila Kanada oz. amatersko moštvo Winnipeg Falcons, ki so kot zmagovalci pokala Allan zastopali domovino hokeja. Srebro je osvojila ZDA, kljub porazu v polfinalu z 0:2, bron pa je pripadel novoustanovljeni Češkoslovaški.

Sledila je kanadska dominacija v Chamonixu 1924, ko je moštvo Toronto Granites s petimi zmagami in gol razliko 110:3 zlahka ubranili zlato predhodnikov. V Sankt Moritzu 1928 je Kanada zaigrala neposredno v bojih za medaljo in s tremi zmagami in gol razliko 38:0 še tretjič zapored postala zlata, univerzitetno moštvo Toronta je vodil legendarni Conn Smythe. V Lake Placidu 1932 je že bilo drugače, sodelovala so samo štiri moštva, zadnja tekma med Kanado in ZDA pa je bila dejansko finale, le da so morali Američani zmagati. Po maratonski tekmi in treh podaljških brez odločitve so srečanje prekinili in z 2:2 so zlato ubranili Kanadčani.

V Garmisch-Partenkirchnu 1936 je bilo konec zlatega niza "javorjevih listov". Po 20 zaporednih zmagah na olimpijskih igrah jih je premagala Velika Britanija (2:1), v moštvu katere pa je bilo od 12 kar 10 v Kanadi rojenih hokejistov. Na prvih igrah po II. svetovni vojni v Sankt Moritzu 1948 je o zlato odločala gol razlika, saj se je tekma neporažene Kanade in Češkoslovaške končala z 0:0. Kanadčani so imeli na koncu +64, Čeho-slovaki pa +62. V Oslu 1952 se je igral tudi bandy, a na vrhu ni bilo spremembe, saj je Kanada osvojila še šesto zlato, a nihče si ni mislil, da bo to zadnje v 20. stoletju.

SOVJETSKA DOBA
Leta 1956 v Cortini d'Ampezzo nastopi nova era domincije, tokrat sovjetske. Prišli, videli, zmagali - Sovjetska zveza je na prvih olimpijskih igrah pometla s tekmeci in po petih zmagah (25:5) postala olimpijska prvakinja. V Squaw Valleyju 1960 se je zgodil "pozabljeni čudež", ko so ZDA premagale vse, tudi Kanado (2:1) in Sovjetsko zvezo (3:2) in prvič osvojile zlato. V Innsbrucku 1964 je o naslovu odločala zadnja tekma turnirja med Sovjetsko zvezo in Kanado, ki je prvič poslala pravo reprezentanco in ne najboljše amatersko moštvo. Sovjeti so zmagali s 3:2 in osvojili zlato, Kanadčani pa so bili šele četrti zaradi slabše gol razlike v primerjavi s Švedsko in Češkoslovaško.

Slovenci kot "plavti" petkrat na igrah Prvič je nastopila tudi Jugoslavija, ki je končala na 14. mestu. "Plavi", v vrstah katere so Slovenci predstavljali veliko večino reprezentantov oz. natančneje kar 54 od 62 hokejskih olimpijcev, so kar štirikrat zapored nastopili na olimpijskih igrah, a vedno v skupini B. Leta 1968 v Grenoblu so Jugoslovani z Albinom Felcem, Vikijem Tišlerjem, Ivo Janom st, Rudijem Hitijem in vratarjem Tonetom Galetom dobila vseh pet tekem in osvojili 9. mesto, najvišje na olimpijskih igrah, kar bo izziv tudi "risom" v Sočiju. V Saporru so bili "plavi" zadnji, 11., v Innsbrucku deseti med 12 reprezentancami, v Sarajevu pa enajsti med prav tako ducat moštvi.

Grenoble 1968 je po dramatičnem razpletu pripadel Sovjetski zvezi, ki je sicer izgubila s Češkoslovaško (4:5), a je ta nato remizirala s Švedsko (2:2), Sovjeti pa so ugnali Kanadčane (5:0), ki bi z zmago lahko osvojili zlato. Leta 1972 Saporro ne šteje več za svetovno prvenstvo, prvič pa ne sodeluje Kanada, ki protestira, ker dvomi v amaterski status Sovjetov in Čeho-slovakov. Na Japonskem turnir mine v znamenju Valerija Harlamova. V drugem Innsbrucku 1976 se bojkotu zaradi lažnih komunističnih amaterjev pridruži še Švedska, kar odpre vrata Sovjetski zvezi rekordnemu četrtemu zaporednemu olimpijskemu naslovu.

Lake Placid 1980 je kraj "čudeža na ledu", ko je študentsko moštvo ZDA prekinilo prevlado sovjetskega "rdečega stroja". V 50. minuti je kapetan Mike Eruzione zadel za odločilnih 4:3, a nato je morala četa Herba Brooksa za zlato premagati še Finsko. Ameriško zmagoslavje na vrhuncu hladne vojne nad do tedaj najboljšim hokejskim moštvom je postal eden najbolj znamenitih dogodkov vseh olimpijskih iger.

V Sarajevu 1984 se je hokej vrnil v stare tirnice in Sovjeti so pometli s tekmeci: osem zmag z gol razliko 54:8. Legendarni vratar Vladislav Tretjak je osvojil še tretje zlato odličje. Kot gostiteljica iger je še zadnjič, petič, zaigrala Jugoslavija. Njena velika ura je prišla na dvoboju z Italijo, ko je v prepolni Skenderiji zmagala s 5:1, po dva gola sta dala kapetan Mustafa Bešić in Matjaž Sekelj, enega pa Gorazd Hiti.

OBRAT K PROFESIONALCEM
Calgary 1988 so bile prve igre, na katerih so končno lahko zaigrali tudi "profesionalci", a najboljših iz NHL-a pod olimpijski krogi ne bo še desetletje. Sovjetska zveza znova slavi, kljub porazu na zadnji tekmi s srebrno Finsko. Albertville 1992 nadaljuje prehodno obdobje - mogočne Sovjetske zveze ni več, končno so uvedeni zaključni boji. Združeno moštvo zdaj nekdanjih sovjetskih republik v finalu s 3:1 premaga Kanado, kar je zadnje zlato za slovito sovjetsko hokejsko šolo. Lillehammer 1994 končno prinese novega zmagovalca. Švedska v finalu po streljanju kazenskih strelov in s slovito potezo Petra Forsberga užene Kanado s 3:2.

Nagano 1998 postane velika prelomnica, ko olimpijske igre s prihodom NHL-ovcev dokončno postanejo daleč najpomembnejši hokejski turnir na svetu, kjer se najboljši pomerijo z najboljšimi. Obdobje amaterske kanadske in socialistične sovjetske prevlade je pozabljeno, zdaj ni več dvoma, kdo je najboljši na svetu. Za dobro mero prvič zaigrajo tudi hokejistke, kjer vrh krojijo Američanke in Kanadčanke.
NHL POD OLIMPIJSKIMI KROGI
Kar združeni državi ni uspelo kot amaterjem, je Čehom uspelo na prvem turnirju vseh najbojlših hokejistov na svetu, kjer je igral tudi najboljši hokejist vseh časov Wayne Gretzky. Nagano 1998 je pripadel Dominiku Hašku okoli katerega je selektor Ivan Hlinka zgradil obrambno močno in disciplinirano reprezentanco. Češka je v izločilnih bojih po vrsti premagala ZDA (4:1), Kanado (2:1 po kazenskih strelih) in v finalu Rusijo (1:0). Hašek je zaustavil prav vse strele sicer močno oslabljenih Rusov, zlati gol pa je v 49. minuti dosegel Petr Svoboda. V boju za bron je Finska z golom Ville Peltonena ugnala Kanado s 3:2 in prvi favoriti turnirja so kljub vsem zvezdam ostali celo brez olimpijskega odličja.

Salt Lake City 2002 je prinesel severnoameriško maščevanje, saj je finale postregel s sosedskim derbijem ZDA - Kanada. Američani so z veteranskim moštvom bili presenečenje turnirja in so v polfinalu ugnali favorizirane Ruse s 3:2, a nato tudi Herb Brooks na klopi ZDA ni mogel najti načina za zaustavitev Kanadčanov. Do 39. minuti je bilo izenačeno, nato pa je Joe Sakic dosegel odločilni gol, sledil je drugi zadetek Jaroma Iginle, piko na i pa je postavil Sakic (5:2). Kanada je tako točno po 50 letih osvojila zlato olimpijsko medaljo. Senzacija turnirja je bila Belorusija, ki je v četrtfinalu ugnala v predtekmovanju neporaženo Švedsko, potem ko je Tommy Salo v 58. minuti pri izidu 3:3 prejel gol s polovice igrišča, od koder je v upanju na menjavo sprožil Vladimir Kopat. Beloruska pravljica se je končala v boju za bron, kjer Rusija ni imela milosti (7:2).

Razmerje moči se je v Torinu 2006 povsem obrnilo v evropsko korist, saj so tako ZDA kot Kanada izpadle v četrtfinalu. Finska je imela vratarja Antera Niitymäkija, najboljšega igralca turnirja, s katerim je nanizala sedem zaporednih zmag, pri čemer je v polfinalu povsem ustavila Rusijo (4:0). Na drugi strani tabele je Švedska igrala iz tekme v tekmo bolje, potem ko je v predtekmovanju najverjetneje namerno izgubila, da je v četrtfinalu dobila Švico. Visoka zmaga nad Češko (7:3) je "trem kronam" dala krila in v velikem finalu je Henrik Lundqvist bil na ravno nasprotnika, po izenačenih prvih dveh tretjinah pa je tekmo že v 10. sekundi zadnje tretjine odločil legendarni branilec Nicklas Lidström (3:2).

Vancouver 2010 se je kot prvi turnir odvil na manjši ožji ledeni ploskvi, ki je običajna v Ligi NHL (širina 26 m namesto 30 m). To se je izkazalo za veliko prednost Severnoameričanov, ki pa so začeli v isti predtekmovalni skupini. ZDA so ugnale Kanado (5:3) kar je vodilo v četrtfinalni megaobračun gostiteljev iger z Rusijo. A namesto epskega dvoboja, prvega izločilnega na olimpijskih z najboljšimi igralci na obeh straneh, so Kanadčani razbili Ruse s 7:3. Na drugi strani so ZDA igrale suvereno in so z najboljšim igralcem turnirja vratarjem Ryanom Millerjem skoraj zlahka prišle v finale, medtem ko je "javorjeve liste" v polfinalu proti Slovaški reševal Roberto Luongo. Na zadnji dan olimpijskih iger je bil odigran finale za zgodovino: gostitelji so povedli z 2:0, Američani pa so izenačil prek Zacha Pariseja manj kot pol minute pred koncem rednega dela tekme. Sledil je podaljšek, kjer je Jarome Iginla v 68. minuti pred golom našel Sidneyja Crosbyja in zlati kanadski deček je upravičil naziv najboljšega hokejista na svetu ter domovini hokeja prinesel že osmo zlato olimpijsko medaljo.

DOBITNiKI OLIMPIJSKIH MEDALJ

leta	zlato	srebro	bron	prizorišče
1920¹	Kanada	ZDA	Češkoslovaška	Antwerpen
1924	Kanada	ZDA	Velika Britanija	Chamonix
1928	Kanada	Švedska	Švica	St. Moritz
1932	Kanada	ZDA	Nemčija	Lake Placid
1936	Velika Britanija	Kanada	ZDA	Garmisch-Partenk.
1948	Kanada	Češkoslovaška	Švica	Sankt Moritz
1952	Kanada	ZDA	Švedska	Oslo
1956	Sovjetska zveza	ZDA	Canada	Cortina d’Ampezzo
1960	ZDA	Kanada	Sovjetska zveza	Squaw Valley
1964	Sovjetska zveza	Švedska	Češkoslovaška	Innsbruck
1968	Sovjetska zveza	Češkoslovaška	Kanada	Grenoble
1972	Sovjetska zveza	ZDA	Češkoslovaška	Sapporo
1976	Sovjetska zveza	Češkoslovaška	ZR Nemčija	Innsbruck
1980	ZDA	Sovjetska zveza	Švedska	Lake Placid
1984	Sovjetska zveza	Češkoslovaška	Švedska	Sarajevo
1988	Sovjetska zveza	Finska	Švedska	Calgary
1992	Združeno moštvo	Kanada	Češkoslovaška	Albertville
1994	Švedska	Kanada	Finska	Lillehammer
1998	Češka	Russia	Finska	Nagano
2002	Kanada	ZDA	Rusija	Salt Lake City
2006	Švedska	Finska	Češka	Torino
2010	Kanada	ZDA	Finska	Vancouver

DOBITNICE OLIMPIJSKIH MEDALJ

leto	zlato	srebro	bron	prizorišče
1998	ZDA	Kanada	Finska	Nagano
2002	Kanada	ZDA	Švedska	Salt Lake City
2006	Kanada	Švedska	ZDA	Turin
2010	Kanada	ZDA	Finska	Vancouver