Rodil se je 29. aprila leta 1970 v Las Vegasu. Med profesionalce je stopil leta 1986, kjer je vztrajal natanko 20 let. Pregled njegove kariere je izjemen ‒ na največjih turnirjih na svetu je zmagal kar osemkrat, skupaj je osvojil kar 60 turnirjev serije ATP. V Atlanti leta 1996 se je okitil z naslovom olimpijskega prvaka.

Kar pa je za razvoj in popularnost tenisa morda še pomembneje, je Američanova karizma, s katero je več kot 20 let navduševal teniške navdušence in s tem delal najlepšo reklamo tenisu.

Leta 2011 so ga vsi uspehi popeljali tudi v hram slavnih. "Navdušen sem, a tudi malce prestrašen, ker stojim tukaj. Tenis mi ni le veliko dal, ampak me je tudi veliko naučil," je dejal ob sprejemu v hram slavnih.

Z avtobiografijo dvignil veliko prahu
Leta 2009 je izdal avtobiografijo Open, s katero je dvignil veliko prahu. Priznal je jemanje metamfetamina med teniško kariero. Nekateri so to razumeli kot "spoved", nekateri pa zgolj kot oglas za prodajo knjige.

V knjigi je med drugim zapisal, da je leta 1997 lagal v pismu teniškim funkcionarjem, ko je padel na dopinškem testu. Z lažjo je preslepil protidopinško komisijo ATP, da bi si rešil kariero in dobro ime. "Prosil sem za razumevanje in prizanesljivost ter pripisal iskreno. Seveda sem se počutil nelagodno. Obljubil sem si, da je to zadnja laž. Komisija ATP je pregledala primer in ovrgla postopek," je razkril v knjigi.

Ni bil zaskrbljen, ali bo spoved očrnila njegovo podobo: "Srce sem nosil na rokah, obraz je vedno razkrival moja čustva. Pravzaprav sem navdušen, da svetu povem svojo zgodbo," je povedal ob izidu avtobiografije.

V knjigi je med drugim svetu priznal še nekaj ‒ da je njegova bujna pričeska pravzaprav lasulja. Ta mu je, kot je zapisal v knjigi, celo začela razpadati, zaradi česar je tudi izgubil dvoboj.

Na Odprtem prvenstu Francije leta 1990 je prvič prišel do finala turnirja za grand slam. "V noči pred finalnim dvobojem sem bil pod prho, ko sem začutil, da mi je lasulja nenadoma razpadla. Verjetno sem uporabil napačen šampon. Zgrabila me je panika in v sobo sem na hitro poklical brata Phillyja. "Zgodila se je katastrofa," sem mu dejal. Pogledal me je in rekel, da jih bo (lase, op. p.) poskušal speti z lasnimi sponkami. Uporabil jih je 20. "Ali misliš, da bo držalo?" sem ga vprašal. "Le ne premikaj se preveč," mi je odgovoril. Seveda bi lahko igral tudi brez svoje lasulje, vendar le o čem bi pisali novinarji, če bi vedeli, da sem ves ta čas nosil lasuljo?" Kot pravi sam, ga je bilo na smrt strah zaradi las: "Pred ogrevanjem za tekmo sem molil ‒ ne za zmago, ampak da mi ne bi odpadli lasje. Ob vsakem skoku sem si predstavljal, da bodo odpadli v pesek," se v knjigi spominja Agassi, ki se je bal predvsem tega, da se ne bi milijoni gledalcev premaknili bliže televizijskim sprejemnikom in se v stotinah narečij ter jezikov začeli spraševati, kako so lahko Andreu Agassiju odpadli lasje. Dvoboj proti Ekvadorcu Andresu Gomezu je nazadnje izgubil.

Igralka Brooke Shields, s katero se je leta 1997 poročil, je bila ta, ki mu je predlagala, naj lasuljo opusti: "Dejala mi je, naj si obrijem glavo. Bilo je podobno, kot bi mi nekdo rekel, naj si "izbijem" vse zobe. Kljub temu sem o tem razmišljal kar nekaj dni ‒ o agoniji, ki me je pestila, o hinavščini, o lažeh." Nazadnje se je res odločil za to.

Agassi je na teniških igriščih izstopal ne le z dolgimi lasmi, ki jih je velikokrat ukrotil z rutko, temveč tudi z živopisnimi modnimi izbirami, ki takrat še niso bile del vsakdana, kot so danes. Njegovega sloga seveda niso odobravali v Wimbledonu, zato je ta grand slam kar tri leta zapored izpustil (1988, 1989, 1990), saj naj mu ne bi ustrezala nazadnjaška pravila oblačenja, ki zahtevajo le belo barvo. Ko se je le odločil, da bo zaigral na zeleni angleški travi, so mediji že tedne pred njegovim prvim nastopom ugibali, kaj bo oblekel, a na presenečenje gledalcev se je prikazal v popolni belini.

Becker Agassiju: Sprva te nisem jemal resno
Ob 50. jubileju so osemkratnemu zmagovalcu turnirjev velike četverice nekateri zdajšnji in nekdanji teniški igralci že izrekli voščilo, med njimi tudi Nemec Boris Becker.

Becker je v pismu objavljenem v Bild am Sonntag napisal: "Popolnoma bom odkrit. Ko si se pojavil v profesionalnem svetu tenisa, te sprva nisem jemal resno in drugi so čutili isto. Tvojih strganih kavbojk, dolgih pobarvanih las in uhanov nisem mogel jemati resno."

Vendar si je Agassi potem spoštovanje prislužil na igrišču. "Oba sva razumela, da tenisa ne igraš samo drug proti drugemu, ampak tudi za občinstvo," je zapisal 52-letni Becker in razkril prigodo iz njunega polfinalnega dvoboja iz Wimbledona leta 1995. Agassi, takrat prvi igralec sveta, je dobil prvi niz. "To je bilo skoraj sramotno zame. Zato sem Brooke Shields, tvoji nekdanji ženi, ki je sedala v občinstvo, po zraku poslal poljub. To sem naredil spontano, a bil sem tako jezen, da sem še vedno lahko spreobrnil izid," je med drugim v pismu zapisal Becker, ki je na koncu tisti dvoboj dobil s 3:1.

Becker sicer obžaluje, da Agassi svojega znanja ne deli s širšo javnostjo. "Mladi talenti bi se lahko veliko naučili od tebe. Ker, ko Andre Agassi govori o tenisu, poslušaš." Svoje znanje je kot trener nekaj časa delil Srbu Novaku Đokoviću, vendar se je dvojica marca 2018 po manj kot letu skupne poti razšla.

Po propadlem zakonu z Brooke Shields se je leta 2001 poročil z nekdanjo nemško teniško igralko in zvezdnico Steffi Graf, s katero imata dva otroka.