Američan je do tega obračuna izgubil že tri finalne obračune na turnirjih za grand slam, še posebej ga je pekel poraz v finalu Rolanda Garrosa leta 1991 proti rojaku Jimu Courierju, ko je vodil z 2:1 v nizih, a ostal praznih rok. Travnata podlaga mu ni najbolj dišala, zato se je kar malce presenetljivo uvrstil v finale.

Agassi navdušil proti Beckerju in McEnroeju
V četrtfinalu je izločil trikratnega zmagovalca Borisa Beckerja, odločilni niz je dobil s 6:3. Za Nemca je bilo osrednje igrišče njegova dnevna soba, Agassi pa je odlično vračal močne servise. V polfinalu je odpravil prijatelja in mentorja Johna McEnroeja s 6:4, 6:2 in 6:3. To je bil zadnji nastop na Church Roadu za legendarnega Američana, ki je nato tudi komentiral finalni obračun.

McEnroe je za slovo od svete trave osvojil turnir v dvojicah z Michaelom Stichom. V nepozabnem finalu na starem igrišču številka 1 (podrli so ga leta 1997, ko so odprli trenutno igrišče številka ena), ki se je končal v ponedeljek, sta z 19:17 v odločilnem nizu premagala ameriško navezo Jim Grabb/Richey Reneberg.

Ivanišević je že pri 18 letih navdušil v Wimbledonu. Leta 1990 se je prebil vse do polfinala, kjer je bil v štirih nizih boljši izkušeni Becker.

Ko se je teniški učitelj na Church Road pripeljal s kolesom in ga poslal domov ...
Goran seveda ne bi bil Goran, če ne bi na sveti travi doživel tudi nekaj neverjetnih polomov. Daleč največjo senzacijo Wimbledona leta 1991 je pripravil angleški teniški učitelj Nick Brown, ki je Splitčana v drugem krogu izločil s 4:6, 6:3, 7:6 in 6:3. Brown, ki je bil takrat 591. igralec sveta in je prejel povabilo organizatorjev, se je do igrišč pripeljal kar s kolesom.

Pri 20 letih je imel Ivanišević že nekaj izkušenj, predvsem pa je na travi deloval njegov izjemni servis. Do finala je serviral 169 asov, Agassi pa le 26.

Na poti do finala izločil Lendla, Edberga in Samprasa
Ivanišević je v drugem tednu izločil številne legendarne igralce. V osmini finala je Ivan Lendl predal obračun v izgubljenem položaju na začetku četrtega niza. Odlični Čehoslovak je osvojil osem turnirjev za grand slam, na sveti travi pa je ostal brez lovorike. Ivanišević je nato v četrtfinalu premagal dvakratnega zmagovalca Stefana Edberga s 6:3 v odločilnem nizu. Edino zmago nad Petom Samprasom v Wimbledonu je dosegel v polfinalu, ko je bil boljši s 6:7, 7:6, 6:4 in 6:2.

Hrvat dobil napeto podaljšano igro
Finale se ni začel ob 15.00, saj sta igralca takoj po ogrevanju zapustila osrednje igrišče zaradi dežja. Ko sta se pol ure zatem vrnila, sta se oba zanašala na svoje prednosti. Ivanišević je odlično serviral, Agassi pa je imel prednost pri daljših izmenjavah z osnovne črte. V prvem nizu je odločala podaljšana igra. Pri vodstvu s 7:6 je imel Agassi prvo zaključno žogo, a je Ivanišević z drugim servisom zadel as. Hrvat je nato s servisom in volejem dobil "tie-break" z 10:8. Trener Bob Brett je bil zadovoljen, tudi starši Gorana in Srđan poleg njega so bili navdušeni.

Agassi do brejka na začetku drugega in tretjega niza
Agassi je odgovoril z brejkom na začetku drugega niza, ko je odlično vračal servise. Bekhend je poslal na črto, nato pa je še s forhendom poslal žogo mimo Hrvata. Prednost mu je uspelo ohraniti do konca niza.

Zgodba se je ponovila v uvodni igri tretjega niza, ko je Ivanišević preveč hitel. Ni se mu uspelo umiriti, Agassi pa je vračal močne servise pod njegove noge in znova prišel do brejka po dveh napakah Hrvata pri mreži. Po izgubljenem tretjem nizu je razbil lopar in v svojem slogu spustil nekaj sočnih kletvic.

V drugi igri četrtega niza je Agassi prvič izgubil servis. Ivanišević je blestel, ase je kar nizal in zanesljivo izenačil na 2:2.

Ivanišević v zadnji igri nikakor ni zadel prvega servisa
Agassi je začel odločilni niz s servisom in pri vodstvu s 5:4 je bil Ivanišević pod velikim pritiskom. Z dvema dvojnima napakama je odprl deseto igro, uspelo mu je izenačiti na 30/30, nato pa je Agassi odlično odgovoril na drugi servis in s forehendom si je zagotovil zaključno žogo. Goran je znova zgrešil prvi servis, na drugega pa je Agassi odgovoril z močnim bekhendom in Ivanišević je volej poslal v mrežo.

Američan je padel po tleh, poljubil sveto travo, kar nekaj časa je potreboval, da se je zavedal, kaj mu je uspelo. Dekle Wendy Stewart, brat Philip in trener Nick Bolletieri so si brisali solze na tribuni.

Agassi: Po zmagi v Wimbledonu bi lahko tudi končal kariero
"Ko sem se zbudil v nedeljo zjutraj, nisem čutil pritiska. Izgubil sem že tri finalne obračune na turnirjih za grand slam, ker me je bilo strah poraza. Nisem dovolj tvegal. Popolnoma jasno je bilo, da proti Ivaniševiću nimam nobenih možnosti, če ne bom maksimalno tvegal," je poudaril Agassi.

"Prvi niz je potekal pričakovano. Goran je zlahka zadržal igre na svoj servis, jaz pa sem imel težave, a sem se rešil v podaljšano igro, kjer pa je odločil njegovi boljši servis. Ključno je bilo, da sem izkoristil edino priložnost za brejk v uvodnih igrah drugega in tretjega niza. Pri vodstvu z 2:1 sem se zavedal, da sem že vedno zelo daleč oddaljen od naslova. Četrti niz sem hitro izgubil, a pomembno je bilo, da sem serviral prvi v odločilnem nizu. To je bilo na koncu ključnega pomena, saj sem povedel s 5:4. Ivanišević je v deseti igri zgrešil pet zaporednih servisov. Uspelo mu je izenačiti, a sem si priigral zaključno žogo. Zavedal sem se, da moram na vsak način vrniti žogico po servisu. Uspelo mi jo je spraviti čez mrežo, Goran pa je z volejem zadel vrh mreže. Občutek je težko opisati. Takrat bi lahko tudi končal kariero. Zdelo se mi je, da sem že vse dosegel," je prvo zmago na turnirjih za grand slam navdušeno opisoval Agassi.

Ivanišević je na veliki trenutek čakal do julija 2001
Med letoma 1993 in 2000 je na Church Roadu kraljeval Pete Sampras, ki je osvojil kar sedem naslovov v osmih letih. Dvakrat je v finalu ugnal tudi Ivaniševića, leta 1994 Hrvat ni imel možnosti, štiri leta zatem pa je bil zelo blizu uspeha. Po tretjem porazu v finalu je mislil že odnehati. Povabilo za nastop na največjem turnirju sveta po navadi dobijo britanski upi, Goran pa je bil trikratni finalist in si je zato leta 2001 kot 125. igralec zaslužil neposreden vpis v glavni žreb turnirja. Pripravil je eno izmed največjih presenečenj v zgodovini in v epskem finalu, ki je bil odigral na tretji ponedeljek, premagal Patricka Rafterja z 9:7 v petem nizu.

Pred šestimi leti je Goran povabil Agassija v Umag, kjer so osrednji stadion poimenovali po Ivaniševiću. Zbrali so se številni novinarji in Splitčana spraševali, kakšne spomine ima na finale iz leta 1992. Prav nič se ni sprenevedal: "Po pravici povedano, ne prav lepe."