Oglas
Najprisrčnejši fant v moji ekipi je Marco Sullivan. Če bi se pogovarjali z njim, bi se vanj zaljubili.
Kako vam je všeč nova proga v Val D'Iseru? "Sovražim jo, vsi jo sovražijo."
Vrata ameriške reprezentance so Bodeju vedno odprta. Brezpogojno.
32-letni Newyorčan je položaj glavnega trenerja USST prevzel od precej starejšega in precej bolj strahospoštovanega Phila McNichola, ki je Američane v sedmih letih popeljal od "underdogov" do smučarske velesile, katere vrhunec je bila nedvomno lanska sezona.
Največji poraz za McNichola odhod Bodeja
A McNichol je imel tudi svoj delež neuspehov – največji je nedvomno izguba Bodeja Millerja. Superzvezdnik belega cirkusa, enfant terrible, oboževan in osovražen upornik brez razloga je trenerjevim ultimatom rekel ne in s sezono 2007/2008 začel na svoje.
McNichol se je vrsto let zaman trudil, da bi Millerja odvadil ponočevanja in popivanja pred tekmami, v nos mu je šel tudi njegov avtodom. Sashi Rearicku nič od tega ne bi bil težavno. "Bode je srčno dobrodošel, da se vrne v reprezentanco. Kadar koli. Brez predpogojev," pravi izjemno liberalni trener, ki je čisto nasprotje McNichola in njegove stroge šole.
Obamofil
Z 32 leti je najmlajši glavni trener v svetovnem pokalu, pred tekmami se namesto z ubadanjem s strategijami raje poda v lokalni pub in se zavrti ob zvokih "Born in the USA", za vodenje reprezentance pa se je celo odrekel mestu pri kampanji zdaj novega ameriškega predsednika Baracka Obame.
"Ob Obami dobim mravljince v hrbtenici. Če on ne bo mogel rešiti naše države, je nihče ne bo," mi je razlagal nasmejani Rearick le nekaj ur po tem, ko si je v "ameriškem" hotelu v Kitzbühelu s svojimi smučarji (samimi demokrati) ogledal inavguracijo prvega temnopoltega predsednika ZDA.
Finančna kriza: Pred Val Gardeno je Rearicku ameriška smučarska zveza postavila ultimat: zmanjšati aktivnosti ali prepoloviti trenerski kader. Odločil se je za zadnje.
Hkrati z imenovanjem za glavnega trenerja (lani v Kranjski Gori) je Rearick postal očka – leto dni starega sina Tasmana ima z nemško soprogo.
Američani s porazno sezono na svetovno prvenstvo
Rearick trdi, da se kot glavni trener v primerjavi z lani, ko je bil nekaj stopničk nižje, počuti "popolnoma enako". A težko je zamižati pred neizogibnim dejstvom: spremembe letos v ameriški reprezentanci so. In to ne na bolje. Pred svetovnim prvenstvom v Val d'Iseru, na katerega ZDA pošiljajo morda svojo najbolj odlikovano ekipo v zgodovini, so uspehi reprezentance v tej sezoni pičli. Zmag, stopničk in najboljših 10 uvrstitev imajo manj kot kadar koli poprej od leta 2001 dalje.
Ameriška ekipa za SP:
- Jimmy Cochran, Erik Fisher, Tim Jitloff, Ted Ligety, Steven Nyman, Marco Sullivan, Andrew Weibrecht, Jake Zamansky + Bode Miller.
- Stacey Cook, Hailey Duke, Julia Mancuso, Chelsea Marshall, Megan McJames, Sarah Schleper, Resi Stiegler, Lindsey Vonn.
Z izjemo Lindsey Vonn nihče letos sploh še ni zmagal – ne lanski dobitnik velikega kristalnega globusa Miller, ne lanski dobitnik veleslalomskega globusa Ted Ligety. "Kakšnih uspehov se pri moških točno nadejate," vprašam Rearicka. "Dve medalji - eno za Bodeja in eno za Teda," odgovori. "Saj se zavedate, da Bode ni več del reprezentance?" Rearick se zasmeji in odvrne, da vseeno. "Bode je še vedno Američan in vedno bom navijal zanj."
Poškodovani Miller zavrača zdravnika
A navijati za Bodeja in biti Bodejev trener sta dve različni stvari. 31-letni štirikratni svetovni prvak in dvakratni dobitnik velikega kristalnega globusa si je pri padcu v Beaver Creeku decembra potrgal vezi v gležnju in od takrat je zanj biti obut v smučarske čevlje pravo mučenje - od tod tudi tako visok (celo za Bodejeve standarde) delež odstopov.
"Če bi bil njegov trener, bi ga že zdavnaj poslal domov na operacijo," zatrdi Rearick. Ampak, če bi bil njegov trener, bi ga Bode poslušal? "Dobro vprašanje," se zamisli Rearick, sicer dober prijatelj z Millerjevim trenerjem Forestom Careyjem, ki pa prav tako lahko pove le, da je Millerjev gleženj "zj***", njegov varovanec pa za zdravniško oskrbo noče niti slišati.
"Verjetno bi kdor koli drug ob taki poškodbi že končal sezono," vprašam Rearicka. "Ja, definitivno. On je pa s takimi bolečinami drugi na smuku v Wengnu. Težavno pri njem je tudi, da se mu nesanirane poškodbe kar kopičijo iz sezone v sezono …"
Menjava garde
Vendar Miller trenutno ni Rearickova skrb, ki sicer pravi, da je s sezono zadovoljen. Na moj dvomljiv pogled odvrne, da so slabši rezultati pač logični stranski produkt "menjave garde" in da mlajši tekmovalci počasi prihajajo.
V Kitzbühlu so bili ti mlajši fantje po Rearickovih besedah še popolnoma uničeni od wengenskega smuka, poleg tega reprezentanco pestijo tudi številne poškodbe, od Stevena Nymana do nadarjenega, a večno poškodovanega TJ-a Lanninga.
Od Manhattna do divjine Utaha
Kljub temu nekdanjemu univerzitetnemu prvaku v ragbiju ne manjka optimizma. Šest let je potreboval, da se je od kondicijskega trenerja v Evropskem pokalu povzpel na čelo ameriške reprezentance. Čeprav je dedek Rearick za svojega vnuka, ki je odrasel v umetniškem Upper West Side na Manhattnu, predvidel kariero arhitekta, je Rearicka smučarski svet popolnoma posrkal vase in nekoč mestna srajca danes večino časa preživi v Utahu, kjer ima ameriška reprezentanca svoj sedež.
Trener Rearick je znan po svojih neortodoksnih prijemih: poleti je denimo zbral vse fante in jih poslal v divjino, da splezajo na najvišjo goro v Utahu, 4100 metrov visok Kings Peak. "Tri dni smo porabili do vrha, taborili smo v divjini in uživali."
Tekmovalci s samo hvalo o Rearicku
Uživanje je očitno kljub padcu v formi še vedno ključna beseda ameriške reprezentance. "Biti del USST-ja je najbolj zabaven poklic na svetu," nam je povedal obetaven slalomist Cody Marshall, ki pa je do zdaj le enkrat osvojil točke. "In imeti Sasho za vodjo je preprosto - zabavno," je dodal še eden od ameriškega podmladka, Tim Jitloff, ki je letos trikrat osvojil točke svetovnega pokala.
Za razliko od 24-letnih Marshalla in Jitloffa je 28-letni specialist za hitre discipline Marco Sullivan že veteran, a tudi njegovo mnenje povzema tisto od mlajših kolegov: "Mislim, da se je Sasha do zdaj izvrstno odrezal. Vedno je zelo pozitiven in zabavno ga je imeti ob sebi."
Verjetno je kar primerno, da je ameriška reprezentanca svoj velikopotezni slogan "Best in the World" ("Najboljši na svetu") potiho zamenjala z bolj neuradnim "Ski fast, have fun" ("Smučaj hitro, zabavaj se").
Kaja Sajovic
kaja.sajovic@rtvslo.si
Najprisrčnejši fant v moji ekipi je Marco Sullivan. Če bi se pogovarjali z njim, bi se vanj zaljubili.
Kako vam je všeč nova proga v Val D'Iseru? "Sovražim jo, vsi jo sovražijo."
Vrata ameriške reprezentance so Bodeju vedno odprta. Brezpogojno.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje