Evropski parlament ima pooblastila in pristojnosti na treh področjih: v zakonodajnem postopku, pri sprejemanju proračuna in nadzoru.

Zakonodajna vloga

Na drugih področjih pa ima parlament ključno vlogo pri sprejemanju zakonodaje, ki neposredno vpliva na življenje Evropejcev. Med te sodijo na primer zakoni glede svobodnega gibanja delavcev, ustvarjanja notranjega trga, raziskav in tehnološkega razvoja, okolja, varstva porabnikov, izobraževanja, kulture in zdravstva.

Pri teh zakonih gre za postopek soodločanja med Evropskim parlamentom in Svetom Evropske unije. To pomeni, da oba organa sodelujeta pri izdelovanju zakonov v več stopnjah, dokler ne prideta do sprejemljivega kompromisa, podobno kot v političnih sistemih z dvodomnim zakonodajnim telesom. Odločitve ne more biti, če se eden od organov z njo ne strinja.

Obstajajo tudi zakonodajna področja, pri katerih mora parlament dati svoje privoljenje, ne more pa vplivati na vsebino takih zakonov. Taka področja so sprejem novih članic, določanje pristojnosti Evropske centralne banke, imenovanje članov komisije …

Parlament lahko proračun tudi zavrne, nato pa se proračunski postopek začne znova, kar se je do zdaj zgodilo dvakrat. Od leta 1986 je letna poraba Evropske unije del večletnih načrtov ali finančnih perspektiv, ki jih skupaj sprejemata svet in parlament.

Nadzor

Parlament izvaja demokratični nadzor nad vsemi dejavnostmi Unije, za kar lahko oblikuje začasne preiskovalne odbore. Parlament je tudi poskrbel za ustanovitev Evropskega urada za boj proti prevaram.

Neposreden politični nadzor ima parlament nad Evropsko komisijo. Tako z glasovanjem potrdi predlaganega predsednika komisije in nato po parlamentarnih zaslišanjih še celotno komisijo. Parlament lahko z glasovanjem o nezaupnici komisiji, ki jo potrdi absolutna večina poslancev z dvema tretjinama glasov, komisijo prisili k odstopu. Evropski poslanci lahko Evropski komisiji in Svetu Evropske unije postavljajo pisna in na plenarnih zasedanjih parlamenta tudi ustna vprašanja, poleg tega morata komisija in svet parlamentu izročati številna poročila o svojem delovanju. Prav zavrnitev poročila o porabi je vodila k odstopu Evropske komisije pod vodstvom Jacquesa Santerja leta 1999.

Evropski parlament deluje na treh lokacijah: plenarna zasedanja potekajo vsak mesec en teden v Strasbourgu, dodatna delna zasedanja pa potekajo tudi v Bruslju. Sekretariat parlamenta je v Luksemburgu.

V Evropskem parlamentu poslanci ne zastopajo interesov države, iz katere prihajajo, temveč politične skupine, katere člani so. Zdaj ima parlament sedem političnih skupin in nekaj neodvisnih poslancev.

Parlamentu predseduje predsednik, ki nadzoruje vse dejavnosti parlamenta in njegovih teles in predstavlja parlament, še posebej v mednarodnih odnosih. Predsedstvo je upravno telo, ki je odgovorno za proračun parlamenta in njegove administrativne, organizacijske in kadrovske zadeve. Konferenco predsednikov, ki je odgovorna za politično organizacijo parlamenta, sestavljajo predsednik parlamenta in vodje političnih skupin. Za delovanje parlamenta skrbi generalni sekretariat, ki šteje okoli 3.500 uradnikov.

Veliko dela parlamenta se opravi v stalnih odborih, ki jih je zdaj 17. Ti pripravljajo in sprejemajo zakonodajne predloge in samoiniciativna poročila. Parlament lahko ustanavlja tudi začasne in preiskovalne odbore.

Evropska komisija

Gre za najpomembnejši politični organ Unije. Tako ima edina zakonodajno pobudo, kar pomeni, da lahko oblikuje predloge zakonov, o katerih odločata parlament in Svet EU-ja. Ima tudi izvršilno funkcijo, skrbi za izvajanje zakonodaje, njene pristojnosti pa segajo tudi do oblikovanja skupnih politik in nadzorovanja evropskega proračuna. Poleg tega je njena vloga tudi predstavljanje Unije navzven.

Pogodba iz Nice določa, da se bo v prihodnosti za določanje komisarjev uporabljal sistem rotacije, ki bo enak za vse države. Poleg tega povečuje moč predsednika komisije, saj bo ta lahko zavrnil predlaganega komisarja ali komisarja v svoji ekipi pozval, naj odstopi.

Svet EU-ja

V tem organu, ki mu vsaka članica predseduje šest mesecev, so zastopane države članice. Je glavni zakonodajni organ in organ odločanja v Evropski uniji. Svoje ime in sestavo prilagaja glede na obravnano področje, tako se v Svetu za splošne zadeve in zunanje odnose sestajajo zunanji ministri držav članic. Svet odloča praviloma s kvalificirano večino. Državam članicam je določeno število glasov glede na število prebivalcev in njeno velikost, za sprejetje odločitve pa je praviloma treba zbrati dobrih 70 odstotkov glasov. Nekatere odločitve svet še vedno sprejema s soglasjem, nekatere pa tudi z navadno večino.

Pogodba iz Nice povečuje obseg tistih področij, na katerih svet odloča s kvalificirano večino, kar pomeni, da bosta morala biti za sprejetje odločitve izpolnjena dva pogoja: zbrana mora biti določena vsota glasov članic, za pa mora glasovati tudi večina izmed 25 držav članic. Poleg tega lahko vsaka država zahteva, da se preveri, ali je delež prebivalstva držav, ki podpirajo predlog, večji od 62 odstotkov.

Evropski svet

To telo sestavljajo predsedniki držav ali vlad članic, sestane pa se štirikrat na leto. Oblikuje splošne politične smernice razvoja Evropske unije in zastopa interese posameznih držav. Odločitve sprejema s soglasjem.

Sodišče evropskih skupnosti

Sodišče evropskih skupnosti opravlja nadzor nad izvajanjem pogodb in zakonodaje Evropske unije. Njegove sodbe so za države članice obvezujoče.

Evropsko računsko sodišče

Skrbi za to, da se sredstva Evropske unije porablja zakonito, gospodarsko in namensko.

Evropska centralna banka

Ta ustanova je odgovorna za upravljanje s skupno evropsko valuto, evrom. Njen glavni cilj je zagotoviti stabilne cene in preprečevati inflacijo, uresničuje pa tudi druge cilje, ki jih določi Evropska unija.

Evropska investicijska banka

Evropska investicijska banka daje posojila za investicijske projekte, še zlasti tiste, ki prispevajo k razvoju manj razvitih območij.

Ekonomsko-socialni odbor

To je posvetovalni organ, ki zastopa interese različnih gospodarskih in socialnih skupin, kot so sindikati, delodajalci, porabniki in okoljevarstveniki.

Odbor regij

Odbor regij svetuje Evropski uniji glede zakonov, ki se posebej dotikajo interesov lokalnih skupnosti in regij. Ima 222 članov, ki so pogosto voditelji regij ali župani mest.