1990
27. decembra 1989 je slovenska skupščina sprejela volilno zakonodajo, ki je omogočila prve povojne večstrankarske volitve. Miran Potrč, tedanji predsednik skupščine, jih je razpisal v začetku naslednjega leta, 8. januarja 1990. Volitve v Družbenopolitični zbor, Zbor občin in Zbor združenega dela Skupščine RS ter volitve za predsednika Predsedstva RS in člane predsedstva so potekale od 8. do 12. aprila 1990. Volitve so potekale po t.i. »kombiniranem« volilnem sistemu: v DPZ po proporcionalnem, v Zbor občin po dvokrožnem večinskem volilnem sistemu, enako pa je veljalo za volitve predsednika Predsedstva, za Zbor združenega dela pa je veljal enokrožni večinski sistem.

8. aprila 1990 so se v prvem krogu za predsednika potegovali štirje kandidati, za štiri mesta v predsedstvu pa dvanajst kandidatov.

V prvem krogu so volivci lahko izbirali med Markom Demšarjem (s podporo ZSMS), Jožetom Pučnikom (s podporo Demosa), Milanom Kučanom (s podporo ZKS-SDP in SZS-SZDL) in Ivanom Krambergerjem ( s podporo DONS – Domovinsko narodno stranko). Največ glasov je prejel Milan Kučan (44,4 %), sledil mu je Jože Pučnik s 26,6 % volilne podpore, tretji je bil Ivan Kramberger z 18,5 %, medtem ko je Marko Demšar prejel 10,4% volilnih glasov. Ob 83,51-odstotni volilni udeležbi nihče od kandidatov ni prejel večine glasov, zato je bilo potrebno za dokončno izvolitev opraviti še drugi krog volitev.

22. aprila 1990 je tako zmagal Milan Kučan z 58,59% glasov, Jože Pučnik pa je prejel 41,41 % glasov. Člani predsedstva so postali Ciril Zlobec, dr. Matjaž Kmecl, Dušan Plut in Ivan Oman.

1992
Po novi ustavi iz decembra 1991 predstavlja funkcijo šefa države predsednik države, ki se voli neposredno na pet let. Ista oseba je lahko izvoljena največ dvakrat zaporedoma. Volitve razpiše predsednik državnega zbora. Kandidate za predsednike lahko predlagajo poslanci, politične stranke ali volivci. Kandidatura politične stranke mora biti podprta z najmanj tremi podpisi poslancev ali s podpisi pet tisoč državljanov. Potrebno je tudi pisno soglasje kandidata.

V samostojni Sloveniji smo tako leta 1992 prvič volili predsednika republike. Na volitvah je sodelovalo osem kandidatov, dve ženski in šest moških. Vse kandidate, razen Milana Kučana, ki je nastopal kot edini neodvisni kandidat, je predlagala izbrana politična stranka.

Premočno je v prvem krogu zmagal Milan Kučan, v katerem je zbral 63,9 odstotkov glasov. Sledili so: Stanislav Buser (SLS – Slovenska ljudska stranka; 1,94 %), Darja Lavtižar Bebler (SSS – Socialistična stranka Slovenije; 1,83 %), France Tomšič (SDS – Socialdemokratska stranka Slovenije; 0,63 %), Jelko Kacin (DSS – Demokratska stranka Slovenije; 7,3 %), Alenka Žagar Slana (NDS – Narodni demokrati; 1,74 %), Ivan Bizjak (SKD – Slovenski krščanski demokrati;  21.16 %) in Ljubo Sirc (LDS – Liberalno demokratska stranka; 1,51).

1997
Volitve predsednika Republike Slovenije leta 1997 so bile druge volitve v samostojni Sloveniji.

Zmagovalec je bil znova Milan Kučan (s podporo skupine volivcev) s 55,57% glasov. Njegovi protikandidati so bili Janez Podobnik (SLS; 18,42%), Jožef Bernik (SDS, SKD; 9,39%), Marjan Cerar (skupina volivcev; 7,07%), Marjan Poljšak (Nacionalna stranka dela; 3,22%), Anton Peršak (Demokratska stranka Slovenije; 3,08%), Bogomir Kovač (LDS; 2,70%) in Franc Miklavčič (Krščansko-socialna unija, Krščanski socialisti; 0,55%).

Volilna udeležba je bila 68.29 odstotna.

2002
Prve volitve v samostojni Sloveniji, na katerih je bil boj za predsednika republike dokaj izenačen in napet, saj zaradi zakonodaje Milan Kučan za funkcijo ni mogel več kandidirati.

Politične karte je dodobra premešal dotedanji premier Janez Drnovšek. Vladajočo stranko LDS in premierski položaj je prepustil Antonu Ropu in se preselil na predsedniško funkcijo.

Za predsednika republike je sprva hotelo kandidirati 16 kandidatov, vendar so volivci izbirali med 9 uradnimi kandidati, ki so izpolnjevali pogoje za kandidaturo. Volitve leta 2002 so bile tretje volitve predsednika v samostojni Slovenije in prve, ki so potekale v dveh krogih. V prvem krogu so kandidirali Janez Drnovšek (LDS; 44,39 %), Barbara Brezigar (skupina volivcev; 30,80 %), Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS; 8,49 %), France Arhar (skupina volivcev; 7,59 %), France Bučar (skupina volivcev; 3,24 %), Lev Kreft (ZLSD; 2,25 %), Anton Bebler (DeSUS; 1,85 %), Gorazd Drevenšek (NOVA; 0,86 %) in Jure Jurček Cekuta (skupina volivcev; 0,54 %). Prvega kroga se je udeležilo 72,07 % volivcev.

V drugem krogu 1. decembra 2002 je Janez Drnovšek premagal Barbaro Brezigar s 56,52 odstotki glasov. Od 1.610.137 volilnih upravičencev jih je glasovalo 1.052.795 ali 65,39 %.

2007
Takratni Predsednik Državnega zbora RS France Cukjati je volitve razpisal 20. junija 2007. V prvem krogu volitev 21. oktobra 2007 se je za izvolitev potegovalo sedem predsedniških kandidatov, trije neodvisni in štirje strankarski. Več političnih dogodkov in tudi napetosti med vlado in opozicijo je zasenčilo volilno kampanjo.

Največji delež glasov, 28,73 odstotka, je v prvem krogu prejel Lojze Peterle, ki ga je podpirala vladna koalicija prve Janševe vlade. V drugi krog volitev se je uspelo uvrstiti še Danilu Türku s 24,47 odstotka glasov. Mitja Gaspari (LDS) je prejel le za 0,38 odstotne točke glasov manj kot drugouvrščeni kandidat. Na četrto mesto se je z 19,16 odstotka glasov uvrstil Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS), sledil mu je Darko Krajnc (SMS) z 2,18 odstotka glasov. Na zadnji dve mesti sta se uvrstili kandidatki Elena Pečarič z 0,90 odstotka glasov in Monika Piberl z 0,48 odstotka glasov.

V drugem krogu, ki je potekal 11. novembra 2007, se je Peterle pomeril z Danilom Türkom. Slednji je prepričljivo zmagal z 68,03 % glasov. Volilna udeležba v prvem krogu je znašala 57,67 %, v drugem pa 58,45 %