Primer Jammie Thomas-Rasset je prvi primer v ZDA, ko je zaradi nezakonitega nalaganja glasbe uporabnik spleta končal na sodišču in bil kaznovan z visoko denarno kaznijo. Pričakovano je bila 32-letnica po besedah njenega odvetnika šokirana nad izrečeno kaznijo in se bo nanjo pritožila. Kazen je posebno ogromna, če upoštevamo dejstvo, da je cena posamezne pesmi na spletu zgolj 99 centov.

Cara Duckworth, tiskovna predstavnica ameriškega združenja snemalne industrije, je dejala, da so v združenju zelo zadovoljni, da se je porota strinjala z dokazi in odločila, da je obtoženka kriva. "Spoštujemo odločitev žirije in to, da nas jemljejo resno, kot se sami."

Obtoženka se na sodišču tokrat ni znašla prvič. Leta 2007 je namreč sodišče odredilo ponovno sojenje, ker je porota takrat dobila napačna navodila. In takratna kazen 220.000 dolarjev, kolikor bi jih morala obtoženka plačati, se je močno zvišala, na skoraj 2 milijona dolarjev.

Zakaj je kazen tako visoka? Gre za pošiljanje jasnega opozorila vsem tistim, ki počno isto?

Aprila je švedsko sodišče ustanovitelje Pirate Baya zaradi kršitve avtorskih pravic obsodilo na leto dni in pol zapora. Poleg zaporne kazni bodo morali Frederik Neij, Gottfrid Svartholm Warg, Carl Lundstrom in Peter Sunde plačati še 30 milijonov kron (približno 3,5 milijona evrov) odškodnine. Sunde je dan pred razsodbo izvedel, kakšna je, in dejal, da se ne bo nič spremenilo, da je bila to zgolj predstava za medije. "Včasih je bilo to le v filmu, zdaj pa so tudi obsodbe znane še pred uradno razglasitvijo."

Odškodnino je sodišče prisodilo za številna podjetja, predvsem v svetu zabave, med njimi Warner Bros, Sony Music Entertainment, EMI in Columbia Pictures. Pirate Bay je najbolj priljubljena spletna stran za izmenjavo datotek, ki jo je leta 2003 ustanovila Piratbyran, organizacija, ki se bojuje proti avtorskim pravicam. Na omenjeni spletni strani so le povezave na nezakonite datoteke, ki jih imajo uporabniki na svojih računalnikih: uporabniki si lahko tako na svoj računalnik "naložijo" filme, glasbo in druge datoteke. Po mnenju nekaterih jo obiskuje med 10 in 15 milijoni ljudi z vsega sveta.

Vzemimo primer: Če prihaja v kino nov film, potem je gotovo, da je na spletu že na voljo piratska kopija filma in z malo truda se do nje lahko dokopljete brezplačno. Odlično za uporabnika, slabo za kinematografa oz. celotno distributersko verigo, saj so ob velik del prihodka. S tega stališča je logično, da so različna združenja, ki ščitijo tako glasbene izvajalce kot avtorje drugih avtorskih del, v zadnjih letih začela ostro kampanjo proti vsem nezakonitim odtujitvam del, države pa se pri oblikovanju zakonodaje na tem področju še "lovijo", saj iščejo ravnotežje med pravicami uporabnikov in zahtevami izvajalcev.

Maja so evropski poslanci s 407 glasovi proti in 57 za zavrnili predlog več vlad, ki so želeli stopiti na prste nezakoniti uporabi spletnih vsebin: od glasbe, televizijskih vsebin do filmov, s čimer so zavrnili kompromis, ki ga je več vlad doseglo nekaj tednov prej. Evropska komisarka za telekomunikacije Viviane Reding je takrat izid glasovanja označila kot "pomembno ponovno zavezo spoštovanju osnovnih pravic državljanov EU-ja" in države pozvala k pazljivemu delovanju na omenjenem področju.

In kaj bi predlog, če bi bil sprejet, dejansko spremenil? Francija je nameravala uvesti niz ukrepov, med njimi tudi prekinitev spletnega dostopa uporabnikom, ki bi jih ujeli pri nezakonitem nalaganju. Predvideli so t. i. sistem treh opozoril, po katerem naj bi bili uporabniki zaradi nalaganja vsebin dvakrat opozorjeni, po tretjem opozorilu pa bi jih čakal odklop s spleta, ki bi lahko trajal tudi leto dni.

Francozom spodletelo s t. i. trojnim opozorilom
Po osnutku francoskega zakona, ki ga je podprl tudi francoski senat, bi ustanovili tudi posebno protipiratsko agencijo, ki bi nadzorovala francoske uporabnike spleta in poskrbela, da bi uporabniki za gledanje filmov in poslušanje glasbe plačevali. Ponudniki spletnih storitev vračajo udarec, rekoč, da ni njihova naloga nadzirati uporabnikov spleta, torej tudi nadzirati, do kakšnih vsebin dostopajo, in opozarjajo, da bodo z odklapljanjem spleta kršilcem sami sebi plunili v skledo, saj bodo brez prihodka. Ob tem se pojavlja še pomislek, da gre v veliki meri tudi za kriminalizacijo najstnikov, ki največ nalagajo glasbene in filmske vsebine. Kako do rešitve, s katero bo volk sit in koza cela?

Tudi v Veliki Britaniji glasbena, filmska in televizijska industrija zaradi spletnega piratstva letno izgubijo na stotine milijonov evrov prihodkov. Digitalna Britanija, projekt, s katerim želijo oblasti zagotoviti vodilno mesto države v inovacijah na področju digitalnih tehnologij in telekomunikacij, je v zadnjem poročilu predstavila nekaj smernic nadzora, ki bi lahko učinkovito omejil spletno piratstvo, britanski minister za kulturo Ben Bradshaw pa je ob tem "obljubil" tudi ostrejše ukrepe za zajezitev piratstva.

Podobno kot francoske želijo tudi britanske oblasti s pošiljanjem opozoril uporabnikom, ki na prepovedan način nalagajo vsebine, stopiti na prste. Kršilcem bi tako zmanjšali hitrost spleta, predlogu o prekinitvi dostopa pa so se na koncu odpovedale, poleg tega pa naj bi oblasti dobile dovoljenje, da objavijo seznam kršilcev zakonodaje, kar bi glasbenim in filmskim družbam omogočilo, da jih lažje tožijo. Kot je dejal minister za komunikacije Lord Carter: "Mislimo, da je spletno piratstvo prekršek. To je nesprejemljivo. Kreativna podjetja, lastniki avtorskih pravic in drugi posamezniki imajo pravico do zaščite."

Z napovedanimi ukrepi želi vlada zajeziti piratstvo za 70 do 80 odstotkov, kritiki pa že zdaj pravijo, da ukrepi niso dovolj učinkoviti in da bi morali sprejeti veliko ostrejše.

In medtem ko države oblikujejo načrt za boj proti piratstvu, na drugi strani pirati že razvijajo nove programe in iščejo nove poti za brezplačno, ali vsaj za minimalno plačilo, dostopanje do vsebin. Pirate Bay je pred dnevi začel testirati "enkriptično virtualno zasebno mrežo," ki bo omogočala nalaganje vsebin za zgolj 5 evrov na mesec. Nova storitev naj bi na trg prišla v mesecu dni. So pa že uvedli brezplačno orodje BitBlinder, ki podobno kot orodja Pirate Baya skrije IP uporabnika, ko ta uporablja BitTorrent.

Ksenja Tratnik
ksenja.tratnik@rtvslo.si