20. april 1999 predstavlja v ameriški zgodovini žalosten spomin, saj se je zgodil prvi tovrstni pokol v šoli, sprožil pa je številne razprave o razširjenosti orožja v ZDA, najstniški kulturi z nasilnimi videoigrami in filmi ter najstništvu na splošno. Na 110. obletnico rojstva nacističnega voditelja Adolfa Hitlerja sta 18-letni Eric Harris in 17-letni Dylan Klebold ob 11. uri in 10 minut po krajevnem času začela uresničevati svoj temeljit načrt.

Morilski pohod končala s samomorom
Streljanje je poskušal ustaviti šerifov pomočnik, a mu je hitro zmanjkalo nabojev, zato je moral počakati na pomoč. Policisti so obkrožili šolo, a jim ni uspelo preprečiti hladnokrvnega pobijanja: slednja sta med streljanjem metala tudi doma izdelane bombe, od katerih pa jih k sreči ni veliko razneslo. Največ žrtev je pod njunimi streli klonilo v jedilnici in knjižnici, strelsko orožje pa sta na Kleboldov predlog potem zamenjala za nože. Pobijanje sta končala pol ure po začetku, sklenila pa sta ga s samomorom: Harris si je pognal kroglo v usta, Klebold pa v glavo.

Razprava o orožju kmalu
Poznejša preiskava je pokazala, da sta do orožja prišla na različne načine: sama in tudi s pomočjo prijateljev ali znancev, ki so po pokolu končali za zapahi. Razvnele so se razprave o razširjenosti orožja v ZDA, ki ga omogoča sama ustava, a so predvsem zaradi vplivnosti orožarskega lobija in miselnosti državljanov hitro zamrle.

Dogodki na srednji šoli Columbine v ameriški zvezni državi Kolorado so služili tudi kot osnova za z oskarjem nagrajen dokumentarni film Michaela Moora Bowling for Columbine, v katerem je raziskoval negativne posledice z ustavo določene pravice o nošnji orožja.

Krvava zgodovina pokolov
Pokol na šoli Columbine ni bil največji v ameriški zgodovini, je pa zagotovo najodmevnejši. Že leta 1927 je na osnovni šoli v Bathu v Michiganu član odbora šole, ki je bil jezen zaradi povišanja davkov, s tremi bombami pobil 45 ljudi, med njimi tudi sebe, ranil pa 58 ljudi. Avgusta leta 1966 je Charles Joseph Whitman z vrha opazovalnega stolpa univerze Teksas v Austinu pobil 14 ljudi in ranil 32, še prej pa ubil ženo in mamo. Največji pokol na univerzi se je zgodil aprila leta 2007, ko je južnokorejski študent Čo Seung Hui pobil 32 ljudi, nato pa sodil še sebi.

Pokolov vedno več
Varnostne službe po šolah so v zadnjih letih močno poostrile nadzor v šolah, a tovrstni napadi odražajo globlje sociološke premike: na eni strani so napadalci načeloma že dalj časa problematični, hkrati pa je po navadi še kdo drug seznanjen z njihovimi namerami, a jih ne jemlje resno. Poleg tega so v zadnjih letih številni najstniki svoje morilske napade napovedali tudi na različnih spletnih straneh, a jih kljub temu nihče ni preprečil. Strašljivo je tudi, da je podobnih napadov povsod čedalje več: na Finskem je lansko jesen študent ubil deset ljudi, svoj morilski pohod pa naj bi načrtoval kar šest let. "Dovolj imam. Sit sem tega odvratnega življenja. Nihče ne ve, česa sem sposoben," pa je svoj pokol na šoli napovedal Nemec Tim Kretschmer, ki je ubil devet dijakov in tri učiteljice, nato pa na begu pred policijo ustrelil še tri ljudi.

K. T.