Za resolucijo je glasovalo 111 držav, med njimi tudi Slovenija, proti jih je bilo 19, vzdržanih pa 55. Proti so bile med drugim Kitajska, Rusija in Kuba, kar pomeni, da napotitev severnokorejskega vodstva v Haag ni realna možnost. Resoluciji se v naslednjih tednih napoveduje še potrditev v Generalni skupščini Združenih narodov, a odločitev bo zgolj posvetovalna in nezavezujoča.

Države lahko pred ICC namreč pošlje le Varnostni svet in skorajda ni dvoma, da bosta Kitajska in Rusija pregon Kim Džong Una in drugih odgovornih za kršitve človekovih pravic preprečili.

Prisiljeni v nove jedrske poskuse?
Pjongjang je kljub temu vznemirjen. Svetovalec njihovega zunanjega ministrstva je pred glasovanjem v odboru grozil, da bo potrditev resolucije državo prisilila v nove jedrske poskuse. Japonsko in celotno Evropsko unijo, ki skupaj z ZDA podpirata resolucijo, pa je obtožil, da sta podrepnika ZDA ter obljubil nepredvidljive in resne posledice.

Drugi svetovalec je skušal doseči, da iz dvorane, v kateri je zasedal odbor, izženejo Šin Dong Hjuka, ki je pobegnil iz enega izmed koncentracijskih taborišč v državi. Severna Koreja v tovrstnih taboriščih, ki jim označujejo kot delovna, zadržuje najmanj 120.000 ljudi. Tam jih vsak dan pretepajo, zlorabljajo in mučijo.

Šin je eden redkih srečnikov, ki jim je uspelo pobegniti in si upa nasprotovati režimu. Severna Koreja ga je skušala utišati tako, da je pred kamere postavila njegovega očeta, ki ga je javno obsodil. Posredovanje predstavnika Pjongjanga v torek ni bilo uspešno in Šin je lahko ostal. Po glasovanju je dejal, da gre za veliko zmago.

Močno obremenjujoče poročilo
Čeprav nihče ne dvomi, da bosta Moskva in Peking zaščitila Pjongjang, pa so jima skupine za človekove pravice takoj po glasovanju dale vedeti, da ju čaka velik javni pritisk. "Nihče, niti Peking, ne more zanikati grozodejstev, ki jih trpijo prebivalci Severne Koreje. Napočil je čas za pravico," je sporočil izvršni direktor organizacije Human Rights Watch Kenneth Roth.

Resolucija odbora ZN-a je bila pripravljena na podlagi poročila posebne preiskovalne komisije ZN-a, ki je ugotovila, da je stanje človekovih pravic v Severni Koreji glede trajanja, intenzivnosti in grozljivosti tako slabo, da ga ni mogoče primerjati z nobenim drugim po svetu. Stanje v državi so opisali kot "grozote, ob katerih ostanemo brez besed".