Iz Slovenije sta se pogrebnih slovesnosti udeležila državni sekretar na zunanjem ministrstvu Andrej Logar in nekdanji predsednik republike Milan Kučan.

Pogrebne slovestnosti so se začele ob 14. uri. Verski del slovesnosti je na prostoru pred parlamentom Bosne in Hercegovine vodil poglavar islamske skupnosti v tej državi Mustafa efendija Cerić, kljub deževnemu vremenu pa se jih je udeležila množica ljudi, od 100.000 do 150.000 tisoč ljudi, med njimi številni visoki bosansko-hercegovski in tuji predstavniki.

Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH-u Paddy Ashdown je ob tej priložnosti dejal, da je le redkim dano, da preživijo svoje življenje tako, kot ga je živel Alija Izetbegović, ki je "svojo moč črpal iz islamske dediščine in evropskega porekla". "Alija Izetbegović je postal oče svojega naroda in osebnost, ki je naredila več kot kdor koli drug v bran obstanka sodobne države BiH. Lahko bi živel udobno, če bi sprejel nareke zgodovine in se skril za tančico ugodnega konformizma, vendar pa je namesto tega preživel več let v zaporu zaradi politične vizije, ki je bila pogosto nerazumljena," je dodal Ashdown.

Vodja islamske skupnosti v BiH-u Mustafa Cerić je menil, da so Izetbegovića "ljubili vsi, ki so ljubili resnico, pravico in svobodo". "Alija Izetbegovič je bil predsednik, učitelj, brat in prijatelj, katerega smo imeli radi predvsem zaradi njegovega dobrega značaja," je dodal Cerić.

Pogreba se udeležujejo številni predstavniki mednarodne skupnosti iz Makedonije, Hrvaške in Slovenije. Vlada Republike srbske je sporočila, da se pogreba ne bo udeležila nobena uradna delegacija te entitete.

Pred tem so zgodaj zjutraj krsto Alije Izetbegovića prenesli v avlo stavbe predsedstva BiH-a član predsedstva Sulejman Tihić, predsednik ministrskega sveta Adnan Terzić, poveljnik vojske Federacije general Atif Dudaković in verski poglavar Mustafa efendija Cerić. Častni straži se je pridružil tudi visoki predstavnik v BiH-u Paddy Ashdown.

Izetbegovića je preiskovalo haaško sodišče
Tiskovna predstavnica haaškega tožilstva Florence Hartmann je danes povedala, da je bil Alija Izetbegović eden od osumljencev v preiskavi haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Motivov za preiskavo ni navedla, je pa pojasnila, da se je preiskava s smrtjo osumljenca končala. "Ne morem govoriti o podrobnostih, zato ker primer nikoli ne bo končan, prav tako pa se Izetbegović ne more več braniti," je še pojasnila Hartmannova.

Vendar je znano, da so oblasti Republike srbske novembra 2001 sporočile, da so haaškemu sodišču izročile dokaze o odgovornosti Alije Izetbegovića za vojne zločine, storjene nad Srbi med vojno v BiH-u med letoma 1992 in 1995. Bosanski Srbi Izetbegovića obtožujejo na podlagi odgovornosti, ki jo je imel kot tedanji predsednik BiH-a in vrhovni poveljnik vojske BiH-a.

Republika srbska je sicer že leta 1996 v Haag poslali obtožnico proti Izetbegoviću, vendar jo je takratna glavna tožilka haaškega sodišča Louise Arbour zaradi pomanjkanja dokazov zavrnila.