V Federaciji BiH dan neodvisnosti praznujejo na dan, ko se je 29. februarja in 1. marca 1992 na referendumu 99,4 odstotka udeležencev opredelilo za neodvisno državo. Dva dni pozneje so razglasili samostojno državo Republiko BiH. Sledilo je mednarodno priznanje, članica Združenih narodov pa je Bosna in Hercegovina postala 22. maja 1992.

Visoki predstavniki državnih, federalnih in občinskih oblasti so dan neodvisnosti danes zaznamovali na sarajevskem pokopališču s položitvijo vencev na več spomenikih in spominskih obeležjih. Med drugim so se poklonili tistim, ki so se borili za Sarajevo med njegovim 44-mesečnim obleganjem, in 1.600 otrokom, ki so bili med 11.000 smrtnimi žrtvami obleganja, pa tudi prvemu predsedniku BiH-a Aliji Izetbegoviću.

Predsedujoči predsedstvu BiH-a, sicer hrvaški član predsedstva, Željko Komšić je ob tem izrazil obžalovanje, ker zaradi političnih okoliščin dneva neodvisnosti ne praznujejo po vsej državi, medtem ko bi bil v vsaki drugi državi to eden najpomembnejših dni v zgodovini. "Če ga praznujemo ali ne, je BiH neodvisna država. To ostaja dejstvo ne glede na izpodbijanje tega dne, zgodovine in prihodnosti BiH-a. BiH stoji in obstaja," je poudaril Komšić.

"Datum, ki je privedel do vojne"
Premier Federacije BiH Nermin Nikšić pa je menil, da vse več državljanov BiH-a razume, da brez močnih državnih institucij ni prihodnosti v prihodnji združeni Evropi.

Predsednik največje bošnjaške stranke, Stranke demokratične akcije (SDA), Sulejman Tihić pa je menil, da pomeni zanikanje dneva neodvisnosti zanikanje daytonskega sporazuma, ki jasno govori o tem, da veljajo vsi zakoni Republike BiH, dokler niso spremenjeni ali razveljavljeni. "Zakon o državnih praznikih še vedno velja," je dodal.

Predsednik parlamenta Republike srbske Igor Radojičić je medtem zatrdil, da ni zakona, po katerem je današnji dan praznik in da ga torej del Federacije BiH zaznamuje "po nekih vojnih zakonih". "Republika srbska ima svoj zakon o praznikih, po katerem 1. marec ni praznik, za nas je to eden izmed datumov, ki je zaradi enostranskih odločitev privedel do vojne," je dodal.

Srbi, ki so takrat tvorili okoli 33 odstotkov prebivalstva BiH-a, so sicer referendum večinoma bojkotirali, udeležilo pa se ga je 64 odstotkov volilnih upravičencev. Zato politiki Republike srbske vztrajajo, da je bila odločitev o neodvisnosti sprejeta brez pristanka srbskega naroda. Predsednik Republike srbske Milorad Dodik je tako ponovil, da je 1. marec "praznik bošnjaškega naroda" in da ga skuša bošnjaška stran vsiliti kot praznik.
Hrvati nezadovoljni
Danes niso praznovali niti bosanski Hrvati, ki so nezadovoljni s svojim statusom v Federaciji BiH. "Leta 1992 sem glasoval za neodvisnost. Če pa me danes vprašate, ali imamo Bosno, kot smo si jo predstavljali, je moj odgovor ne," je dejal predsednik glavne stranke bosanskih Hrvatov HDZ-ja BiH-a Dragan Čović, ki je dan pred praznikom napovedal, da bo tudi na od 20 do 30 odstotkih ozemlja federacije, kjer živijo Hrvati, danes delovni dan.

Bosna in Hercegovina je po Sloveniji, Hrvaški in Makedoniji marca 1992 postala četrta republika nekdanjega SFRJ-ja, ki se je odločila za neodvisnost, korak, ki je bil zaradi njene izrazite mešane nacionalne sestave tudi daleč najbolj tvegan in je posledično imel najbolj krvave posledice.

Izida referenduma o neodvisnosti ni sprejela Srbska demokratska stranka zdaj haaškega obtoženca Radovana Karadžića, ki je ob pomoči režima srbskega predsednika Slobodana Miloševića in Jugoslovanske ljudske armade odgovorila z oboroženim odporom. Samo nekaj dni po razglasitvi neodvisnosti, 6. marca 1992, se je tako začela vojna, med katero so sile bosanskih Srbov v Srebrenici s pobojem več kot 8.000 Bošnjakov storile genocid.

Vojna se je končala decembra 1995 s podpisom daytonskega mirovnega sporazuma. V njej je v skoraj štirih letih umrlo več kot 100.000 ljudi, v tujino ali po državi se je razselilo 2,2 milijona ljudi oziroma več kot polovica prebivalstva. Več sto tisoč je bilo ranjenih, dežela uničena, njena demografska struktura pa spremenjena.