se je začel obetavno - kolumbijska vojska je iz rok levičarskih upornikov Farc rešila francosko-kolumbijsko političarko Ingrid Betancourt in še 14 drugih talcev. Nekdanjo kandidatko za kolumbijsko predsednico je Farc zadrževal več kot šest let, za njeno izpustitev pa je na desettisoče ljudi več let protestiralo po vsem svetu.
vrh skupine držav G-8, kjer so se svetovni voditelji pogovarjali predvsem o cenah nafte in hrane, o podnebnih spremembah ter o Afriki. Med drugim so sprejeli dogovor o zmanjšanju izpusta toplogrednih plinov za 50 odstotkov do leta 2050.21. julija je srbska policija po 11 letih skrivanja prijela enega najbolj iskanih haaških obtožencev, nekdanjega vodjo bosanskih Srbov Radovana Karadžića. Kot se je izkazalo, je Karadžić vrsto let živel v Beogradu z drugim imenom Dragan Dabić, predavatelj in alternativni medicinec. Karadžiću zdaj sodijo v Haagu. Ostajamo na Balkanu: Pet mesecev po odcepitvi od Srbije in enostranski razglasitvi neodvisnosti so na Kosovu izdali prve potne liste. Ti so temno modre barve, na njih pa v albanščini, srbščini in angleščini piše Republika Kosovo.
V Berlinu je bil medtem takrat še kandidat za ameriškega predsednika Barack Obama sprejet kot rockzvezdnik - njegov nastop pred Stebrom zmage v nemški prestolnici si je v živo ogledalo 200.000 ljudi in nobenega dvoma ni bilo, za koga je Evropa držala pesti.
Avgust v znamenju OI-ja in vojne
Avgust sta zaznamovala predvsem dva dogodka: olimpijske igre v Pekingu in vojna med Gruzijo in Rusijo. Največji športni dogodek, ki je med 8. in 24. avgustom potekal v kitajski prestolnici, so bile igre presežkov in igre kontroverznosti. Stale so rekordnih 42 milijard dolarjev, slovesnost ob odprtju je šla v anale, prav tako osem zlatih medalj ameriškega plavalca Michaela Phelpsa. A bile so tudi izjemno sporne igre, saj so že pot bakle pospremili svetovni protesti proti kršenju človekovih pravic na Kitajskem.
Na drugem koncu sveta, v gruzijskih separatističnih regijah Abhaziji in Južni Osetiji, pa je trenje med Rusijo in Gruzijo glede statusa teh pokrajin eskaliralo v vojno, ki je trajala dober mesec dni, terjala številne žrtve in znova odprla razpravo o (pre)veliki vlogi Rusije na tistem območju in ameriškem ščitenju gruzijskih interesov.
20. avgusta je kmalu po vzletu na letališču v Madridu strmoglavilo potniško letalo španske družbe Spanair. Umrla je večina od 175 ljudi na krovu, dogodek pa je pomenil uvod v več tednov trajajočo serijo incidentov v zraku, med njimi tudi strmoglavljenje potniškega letala v Kirgiziji in Rusiji.
V ZDA so svojo konvencijo imeli najprej demokrati, ki so na njej Obamo potrdili kot nominiranca stranke za predsednika, Joeja Bidna pa za podpredsednika.
September: menjave oblasti in streli na Finskem
V začetku septembra so imeli svojo konvencijo še republikanci, kjer so za kandidata uradno nominirali Johna McCaina, za podpredsedniško kandidatko pa aljaško guvernerko Sarah Palin. Program konvencije sta rahlo oklestila uničujoča orkana Gustav in Ike, ki sta se razbesnela najprej na Karibih, nato pa še na južni obali ZDA.
V Ukrajini nova vladna kriza, potem ko je stranka predsednika Viktorja Juščenka zaradi spora s premierko Julijo Timošenko izstopila iz vladne koalicije. V Srbiji je medtem Tomislav Nikolić, razočaran nad evropsko smerjo Srbije, odstopil kot vodja radikalcev. Menjava oblasti tudi v Pakistanu, kjer je dolgo časa kritiziran predsednik Pervez Mušaraf po devetih letih na oblasti odstopil, na volitvah pa je bil za njegovega naslednika izbran Asif Ali Zardari, vdovec ubite Benazir Buto. V Izraelu pa je medtem Cipi Livni s tesno zmago na volitvah za vodjo izraelske vladajoče stranke Kadima na tem mestu nasledila Ehuda Olmerta, ki je pred tem podal odstop z mesta izraelskega premierja.
Hrvaške univerze je pretresala "afera indeks" - oblasti so namreč razkrile, da je več univerz oz. univerzitetnih profesorjev sprejemalo podkupnine za izpite in vpis. Naši južni sosedje so se znašli na naslovnicah tudi, ko je v Dubrovniku izginila avstralska turistka. 21-letno Britt Lapthorne so pozneje našli mrtvo. Na finski poklicni šoli se je zgodilo streljanje, pri čemer je bilo 10 dijakov ubitih, 22-letni napadalec pa je na koncu sodil tudi sebi. Na Kitajskem je zaradi z melaminom okuženega mleka v bolnišnice moralo na tisoče doječkov, za nekatere pa je bilo mleko celo usodno. V Egiptu so ugrabili 11 turistov in osem njihovih vodičev, ki so jih specialci rešili po teden dni trajajoči drami.
Oktober: Smrt Haiderja, umori na Hrvaškem
Oktober je neslavno pripadel Hrvaški in Avstriji - prvo so pretresali umori, drugo pa smrt Jörga Haiderja. Najprej so v Zagrebu 6. oktobra neznanci s strelom ubili 26-letno Ivano Hodak, hčerko odvetnika upokojenega generala Vladimirja Zagorca, dobra dva tedna pa sta v eksploziji podtaknjene bombe umrla še direktor tednika Nacional Ivo Pukanić in novinar Niko Franić. Storilcev Hrvaška do danes še ni odkrila.
Avstrijsko Koroško je medtem pretresla usodna avtomobilska nesreča deželnega glavarja Haiderja. Kot se je izkazalo pozneje, je prvak svobodnjakov pred nesrečo popival, na dan pa so prišle tudi podrobnosti iz njegovega zasebnega življenja - zlasti njegova veza s sodelavcem Stefanom Petznerjem, nesojenim Haiderjevim naslednikom.
V Italiji so oktobra in novembra potekali številni protesti proti vladi Silvia Berlusconija - še zlasti jim je šel v nos novi šolski zakon. Zaradi slabega zdravja je odstopil 94-letni patriarh Pavel, prvi mož srbske pravoslavne cerkve. Na novembrskem zborovanju bi morali škofje izbrati njegovega naslednika, a so namesto tega odločili, da bo Pavel na svojem položaju ostal do smrti.
Tokratni dobitnik Nobelove nagrade za mir je postal nekdanji finski predsednik Martti Ahtisaari za zasluge pri mirovnih posredovanjih. Žal na to še vedno čaka Demokratična republika Kongo, kjer so razmere čedalje hujše - 10-letna državljanska vojna je to afriško državo popolnoma razdejala, edini zmagovalci pa so kaos, smrt in posilstva.
Novembra Obama pisal zgodovino, v Indiji tekla kri
November je bil popolnoma ameriško obarvan. Na predsedniških volitvah 4. novembra je slavil temnopolti demokratski senator Barack Obama, ki je gladko premagal svojega republikanskega tekmeca, Johna McCaina. ZDA in ves svet z njimi so zgodovinsko zmago pospremili z glasnim navdušenjem in praznovanjem.
Streznitev je prišla kmalu, saj je bila Amerika v tem hipu že na pragu recesije. Kongres je sicer že oktobra odobril 270 milijard vreden sveženj za rešitev bank, a borzni indeksi po vsem svetu so že nekaj časa rdeče obarvani. Obama upa, da mu bo s svojo ekipo, ki jo pospešeno zbira od zmage dalje, uspelo zajeziti vse večje težave. Mesto v svoji administraciji je našel tudi za nekdanjo tekmico Hillary Clinton, ki bo postala nova državna sekretarka.
Ena od največjih težav sodobnega sveta, s katero se bo novi ameriški predsednik moral spopasti, je nedvomno terorizem. Ta ni počival tudi novembra, ko je konec meseca v indijskem Mumbaju potekala krvava drama s talci - skoraj 200 ljudi je v usklajenih eksplozijah izgubilo življenje, odgovornost za napad pa je prevzela teroristična organizacija iz Pakistana, s čimer so se napeti odnosi med Indijo in Pakistanom le še zaostrili. Na Tajskem so medtem protivladni protesti rezultirali v nočni mori za turiste, ko so protestniki zajeli oba letališča v Bangkoku in jih zapustili šele po nekaj dneh.
Iz Afrike pa tudi v novembru samo še več slabih novic: pirati so v vodah ob Somaliji znova zajemali ladje, v Zimbabveju pa po vladni krizi zdaj pustoši še kolera, ki je že zahtevala več 100 življenj.
December
Umrl je poglavar ruske pravoslavne cerkve, 79-letni patriarh Aleksij II., njegov naslednik pa je začasno postal metropolit Kiril.
Nemiri so se zgodili tudi v Grčiji, kjer so se vneli hudi spopadi med mladimi anarhisti in policijo. Narava je pokazala svoje zobe po vseh delih sveta, najhuje pa je bilo v ZDA in delih Evrope, kjer je sneg ohromil življenjski vsakdan.
Veliko prahu je dvignil incident ob obisku predsednika Busha v Iraku, ko je neki iraški novinar vanj vrgel čevlje. Bush je dogodek pospremil s humorjem, oblasti so imele manj posluha za protestnika, ki je takoj postal narodni heroj. Umrl je Mark Felt, slovito "globoko grlo", ki je razkril afero Watergate, revija Time pa je za osebnost leta izbrala Baracka Obamo.
Kaja Sajovic
kaja.sajovic@rtvslo.si
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje