Ubit med vračanjem domov iz kina
Olofa Palmeja je neznani storilec ustrelil izza hrbta pozno zvečer, ko je z ženo Lisbet zapuščal kinodvorano v središču Stockholma. Premier je bil ustreljen v glavo in najbrž takoj mrtev, ženo je oplazila druga krogla, ki jo je sprožil atentator. V času napada par ni imel telesnih stražarjev, saj je bil Palme znan, da je zunaj delovnega okolja živel brez zaščite varnostnikov. Na usodni dan je žena sprejela sinovo povabilo v kino, Olof pa je že odslovil telesne stražarje za tisti dan, še preden je vedel, da ga čaka še večerni film.

Skrivnost ob boku atentata na Kennedyja
Nerazrešeni primer ostaja travma za državo, je te dni ocenila državna tožilka Kerstin Skarp, ki v preiskavi sodeluje od leta 1997. Kot je poudarila, primera ne bodo obravnavali kot rešenega, dokler ne bo nekdo obsojen na sodišču. Okoliščine Palmejeve smrti so v preteklih letih med drugim primerjali s tistimi ob umoru ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja leta 1963 in bombnem napadu na letalu PanAm nad škotskim Lokcerbiejem leta 1988.

Po ocenah policije bi za pregled celotnega gradiva v zvezi s Palmejevim umorom potrebovali devet let. In, kot je na četrtkovi novinarski konferenci razkril vodja preiskovalcev Hans Melander, policija ves čas dobiva nove namige. Ni pa želel odgovoriti, ali je bil Palme po njegovem mnenju žrtev zarote ali morilca, ki je deloval sam.

133 ljudi priznalo umor, zaslišanih 10 tisoč ljudi
Član preiskovalne ekipe Dag Andersson je medtem povedal, da je v treh desetletjih 133 ljudi priznalo umor, sicer pa so zaslišali več kot 10 tisoč ljudi. Prav zaradi Palmejevega umora je švedski parlament leta 2010 sprejel odločitev o odpravi 25-letnega zastaralnega roka, tako da preiskava ostaja odprta.

Olof Palme je bil vse od leta 1969 na čelu socialdemokratske stranke, na čelu švedske vlade pa je bil med letoma 1969 in 1976 ter od leta 1982 do leta 1986. Bil je znan zagovornik osvobodilnih gibanj v Afriki, kritik vojne v Vietnamu ter diktatorskih režimov v Latinski Ameriki in Vzhodni Evropi. Pozival je tudi k jedrski razorožitvi.

Teorij ne manjka, osumljena tudi jugoslovanska Udba
V preteklih letih se je okoli njegove smrti razvilo nemalo teorij, ki so jih tudi preiskovali. Med drugim so pokazali na v Turčiji prepovedano Delavsko stranko Kurdistana (PKK) in na zaroto tajnih služb v več državah, vključno z Južnoafriško republiko in tudi Jugoslavijo. Morilca, ki naj bi se na Švedsko odpravil iz Hamburga, naj bi najela Udba - takratna tajna služba tedanje Jugoslavije, ki naj bi želela očrniti politično emigracijo Hrvatov -, ki je v 80. letih izvedla več atentatov na jugoslovanske cilje, hkrati pa je uživala svobodo delovanja na Švedskem.

Najzanimivejša sled vodi v Južno Afriko
Vodilni preiskovalec Andersson je v četrtek povedal, da so v njegovi ekipi prejeli nove informacije o "južnoafriški sledi" in da razmišljajo, da bi se ji znova posvetili. Policija bi tako rada identificirala moška, ki so ju dan po Palmejevem umoru videli na stockholmskem letališču Arlanda in naj bi bila po navedbah nekaterih virov južnoafriška agenta. JAR naj bi ga ubil zaradi nasprotovanja apartheidu in ker je dopuščal, da je Sovjetska zveza prek Švedske financirala Afriški nacionalni kongres (ANC) Nelsona Mandele. V sami Južni Afriki je bilo po padcu apartheida leta 1994 objavljenih več pričevanj, da je njihova tajna služba res organizirala atentat na Palmeja.

Žena in sodelavci prepričani v krivdo odvisnika
A Lisbet Palme in njeni svojci so prepričani, da je Palmeja ubil nepomemben kriminalec Christer Pettersson. Palmejeva žena je namreč med več osebami Petterssona identificirala kot morilca, zaradi česar so ga obsodili na dosmrtno ječo.

A leta 1989 so ga v prizivnem postopku oprostili, švedsko vrhovno sodišče pa je leta 1998 zavrnilo zahtevo po vnovičnem sojenju. Pettersson, ki je ves čas vztrajal, da je nedolžen, je leta 2004 umrl. Pričanje Palmejeve proti Petterssonu so sicer kritiki ves čas ocenjevali kot napačno, ker jo je policija pred prepoznavo storilca obvestila, da je osumljenec odvisnik, kar je bil ravno Pettersson.

Ali se še lahko najde morilski revolver?
Tesen sodelavec Palmeja Ulf Dahlsten je te dni izrazil prepričanje v krivdo Petterssona in ocenil, da je s tem primer dejansko rešen. Po pričevanju Pettersonovih pajdašev naj bi jim priznal umor, pri čemer se je izgovarjal, da je želel ubiti enega lokalnega preprodajalca drog, a zaradi vizualne podobnosti in oblačil naj bi zamenjal Palmeja za svojega sovražnika. Ključna težava preiskovalcev je odsotnost morilskega orožja, ki je bil skoraj gotovo veliki revolver Smith & Wesson kalibra .375, zaradi česar je tudi padel primer proti Christerju Pettersenu.